Glasovanje ni bilo o takojšnjem članstvu v EU, ampak o vprašanju, ali bi Island moral obnoviti prej prekinjena pogajanja. Med štetjem so bili tabori dolgo časa zelo izenačeni. Reykjavík je bila edina regija, ki je večinsko glasovala za nadaljevanje.
Premierka Kristrún Frostadóttir je bila med zagovorniki novih pogajanj. Želela je, da bi Island ponovno začel pogovore z Brusljem o pogojih, pod katerimi bi država morebiti lahko pristopila. Po razglasitvi izida pa je potrdila, da njena vlada v tem mandatu ne bo nadaljevala pogajanj.
Demokratična odločitev
Frostadóttir izida ni predstavila kot poraz, temveč kot demokratično odločitev. Več kot 80 odstotkov volivcev je sodelovalo na referendumu. Poudarila je tudi, da je 47 odstotkov volilo za nadaljevanje, in dejala, da je treba upoštevati tudi ta pogled.
Promotion
Tudi Evropska unija je odgovorila z zadržanostjo. Evropska komisija je izrazila spoštovanje do izbire islandskega prebivalstva. Predsednik Evropskega sveta António Costa je prav tako poudaril spoštovanje demokratičnega izida. Hkrati sta Costa in Frostadóttir izrazila željo po nadaljnjem krepitvi medsebojnih odnosov.
Ribolovna območja
Island kljub zavrnitvi ostaja tesno povezan z EU. Evropska komisija označuje državo za tesnega partnerja, medtem ko je Costa Island opisal kot enega najtesnejših in najbolj zaupanja vrednih partnerjev Unije. Island ima poleg tega širok dostop do evropskega notranjega trga.
Pomembna točka spora ostaja ribištvo. Ta sektor igra veliko vlogo v islandski ekonomiji in identiteti. Nasprotniki novih pogajanj se bojijo posledic priključitve skupni evropski ribiški politiki. Ob pristopu k skupnemu trgu bi imela ribolovna plovila drugih držav članic EU dostop do ribolovno bogatih islandskih voda. Ribištvo je bilo tudi ena najtežjih tem prejšnjih pristopnih pogajanj.
Geopolitika
Prejšnji pogovori so se začeli leta 2010, potem ko je Island vložil prošnjo za članstvo v EU. Pogajanja so sprva napredovala, a so bila leta 2013 prekinjena.
Trenutna vlada je že obljubila novi referendum. Glasovanje je bilo pospešeno zaradi spreminjajočih se geopolitičnih razmer (ameriške teritorialne zahteve do Grenlandije in ruska vojna proti Ukrajini). Ti napetosti so vplivali na razpravo, a notranji razlogi so ostali pomembni.