Gre za dajatve, ki so za zdaj začasne, a bodo dokončne čez dva meseca. To je Kitajska prejšnji teden storila tudi z dajatvami na uvoz evropskega svinjskega mesa. Te so sicer bile znižane, vendar za veliko daljše obdobje, več let.
Višina dajatve na mlečne izdelke se giblje od 21,9 % do 42,7 %. Po mnenju kitajskih oblasti so dajatve povezane z evropskimi subvencijami za evropski mlečni sektor. Kitajska trdi, da subvencionirani mlečni izdelki iz EU škodujejo kitajski mlečni industriji. Podrobnosti o obsegu ali naravi te škode niso navedene.
Tako spada nizozemski mlečni koncern FrieslandCampina med izdelke, za katere velja najvišja dajatev. Italijanskemu podjetju Sterilgarda Alimenti pa je bila naložena najnižja tarifa.
Poleg tega je navedeno, da so s tem ukrepom prizadeta mlečna podjetja iz več držav EU, med drugim iz Francije, Nemčije in Danske. Ukrep zadeva tako širok del evropskega mlečnega sektorja.
Dajatve na mlečne izdelke niso osamljen primer. Kitajska ta korak umešča v širše napetosti med Kitajsko in Evropsko unijo. Ukrep je opisan kot del naraščajočega spora.
V tem širšem kontekstu se omenja zelo velik evropski uvoz kitajskih električnih avtomobilov ter omejitve, ki jih je Bruselj uvedel na tem področju. Dajatve na mlečne izdelke se omenjajo kot odgovor na ta širši primer, kjer si obe strani z uvedbo trgovinskih ukrepov izmenjujeta pritisk.
Mlečni izdelki so tako postali nova točka spora. Kakšni bodo natančni učinki za evropske proizvajalce in kitajski trg, še ni jasno. Vendar je znano, da se dojenčkova mlečna formula ne vključuje v te dajatve.

