Kitajske oblasti so napovedale začasne antidampinške dajatve na svinjsko meso in sorodne proizvode iz EU. Evropski izvozniki tako izgubljajo velik del svoje konkurenčne prednosti na kitajskem trgu, ki je izjemnega pomena za države, ki tradicionalno v velike količine izvažajo svinjsko meso na Kitajsko.
Po mnenju Pekinga dajatve preprečujejo, da bi evropski izvozniki svoje izdelke prodajali na Kitajskem po prenizkih cenah. Hkrati želi kitajska vlada spodbuditi konzumacijo domače proizvodnje mesa. Za evropski sektor, ki močno sloni na izvozu v Azijo, ima ta poteza lahko velike gospodarske posledice.
Časovna usklajenost je opazna. Le malo prej je namreč EU odločila, da bo uvedla dodatne uvozne dajatve na kitajske električne avtomobile in njihove dele. Bruselj meni, da kitajski proizvajalci nepošteno konkurirajo, saj lahko zaradi kitajskih državnih subvencij svoja vozila ponujajo v državah EU daleč pod stroški. Da bi zaščitili svojo avtomobilsko industrijo, so zato uvedli stroge ukrepe.
EU že dlje časa opozarja na damping poceni kitajskih proizvodov. Ti pogosto na evropskih trgih nastopajo po izjemno nizkih cenah in pogosto ne izpolnjujejo evropskih okoljskih zahtev. To pritiska ne samo na industrijo, ampak tudi na politična razmerja. Nove dajatve na svinjsko meso so jasen signal, da Kitajska ni pripravljena kar tako sprejeti evropskih sankcij.
Za evropske kmete in predelovalce mesa je ta ukrep lahko zelo boleč. Kitajska je največji svetovni trg za svinjsko meso. Zaradi višjih uvoznih dajatev grozi padec povpraševanja po evropskih proizvodih, medtem ko bodo kitajski proizvajalci dobili več prostora. Sektor se zato boji velikih znižanj cen in presežkov na evropskem trgu.
Na pobudo evropske poslanke BBB Jessike van Leeuwen je Evropski parlament odločil, da bo v sredo potekala razprava o kitajskih sankcijah. Te dajatve, ki stopijo v veljavo 10. septembra 2025, označuje kot resno grožnjo evropskim prašičerejcem, predelovalni industriji in notranjemu trgu.
Van Leeuwen je članica Mednarodne trgovinske komisije EP, ki obravnava to vprašanje. Poudarja, da je "ključnega pomena, da Komisija hitro ukrepa za podporo našim kmetom". Vendar ima Evropski parlament na to zadevo pravzaprav malo vpliva.
Nova poteza Pekinga prihaja v času, ko Evropa zaostruje svojo trgovinsko strategijo. Tudi Združene države Amerike so pred kratkim uvedle višje uvozne dajatve na številne evropske proizvode. EU želi preprečiti, da bi njena podjetja postala igralci v svetovni trgovinski vojni in zato aktivno išče nove izvozne trge.
Nedavno je Bruselj sklenil trgovinske sporazume z Avstralijo, Novo Zelandijo in Japonsko. S to diverzifikacijo želi Unija zmanjšati odvisnost svojih izvozov od nekaj velikih partnerjev. Kmalu naj bi bila sprejeta tudi odločitev o obsežnem sporazumu s štirimi južnoameriškimi državami, ki naj bi ponudil dodatne možnosti tako za kmetijstvo kot industrijo.
Ali je zaostritev začasna ali bo privedla do dolgotrajne evropsko-kitajske trgovinske vojne, še ostaja za videti. Za zdaj se zdi, da je evropska prašičereja prvi veliki poraženec v sporu med Brusljem in Pekingom.