Indeks delovne produktivnosti v kmetijstvu v letu 2025 naraste za 9,2 % v primerjavi z letom 2024. Gre za jasno pospešitev po preteklih letih, ko je kmetijsko gospodarstvo napredovalo zmerneje.
V večini Evropske unije beležimo rast. V 19 državah članicah EU delovna produktivnost narašča. Največje rasti so zabeležene v Luksemburgu, Poljski in Estoniji, in sicer za 40, 33 in 31 odstotkov.
V osmih državah EU pa delovna produktivnost upada. Največji padec je v Hrvaški, sledita Portugalska in Grčija. V teh državah je produktivnost izrazito nižja kot v letu 2024.
Opazni porast ima dva neposredna vzroka. Realni dohodek kmetijskih podjetij se poveča za 8,1 %, medtem ko se količina najetega dela zmanjša za 1,0 %. Ti premiki skupaj povzročajo večji donos na zaposleno delovno silo.
Tudi v finančnem smislu sektor kaže rast. Bruto dodana vrednost kmetijstva v Evropski uniji v letu 2025 naraste za 10,3 %. S tem sektor prispeva večji delež k gospodarstvu kot leto prej.
Vrednost celotne kmetijske proizvodnje se je v istem obdobju povečala za 5,3 %. Hkrati pa so se stroški poslovanja, kot so energija, krma za živino in drugi proizvodni viri, zvišali za 1,5 %. Donos raste hitreje kot stroški.
Ob daljšem obdobju je slika še bolj jasna. Leta 2025 je delovna produktivnost v evropskem kmetijstvu za 49,4 % višja kot pred desetimi leti. Od leta 2015 je realni dohodek narasel za 20,8 %, medtem ko je delovna angažiranost upadla za 19,1 %.
Delovna produktivnost kmetijstva v EU ne meri dohodka posameznih kmetov ali kmetijskih družin. To število prikazuje, koliko realnega dohodka je ustvarjenega na polni delovni čas, pri čemer se upoštevajo delo, kapital in zemlja skupaj.