Gonjeni z gospodarsko nujnostjo se kmetje odločajo za pridelek, ki je sicer dobičkonosen, a tudi nezakonit in tvegano. Posledice so globoke, segajo od naraščajoče kriminalitete in nasilja do težav s prehransko varnostjo ter mednarodne kriminalne vpletenosti.
Predvsem na severu Albanije, kjer so kmetje tradicionalno gojili zelenjavo in sadje, so polja zdaj polna rastlin konoplje. To spremembo spodbuja visoka donosnost konoplje v primerjavi s tradicionalnimi kmetijskimi pridelki. Konoplja ponuja bistveno višji donos na hektar.
Prehod na pridelavo konoplje je povzročil različne odzive v albanski družbi in politiki. Obstajajo politiki, ki pravijo, da bi bili kmetje nori, če ne bi prešli na to pridelavo. Ta opazka odseva obseg preobrazbe in zaskrbljenost, ki jo to povzroča.
Vzpon pridelave konoplje je prav tako povzročil porast kriminalitete in varnostnih težav v regiji. Policija je odkrila in uničila več velikih plantaž konoplje, na primer nedavni najdeni 20.000 rastlin na meji s Kosovom in uničenje 320 rastlin v Vlorëju.
Borba proti nezakoniti pridelavi ima včasih tragične posledice. V incidentu v t. i. "kraljestvu konoplje" v Albaniji je policist izgubil življenje med streljanjem s kriminalci. Ta dogodek poudarja nevarnosti in nasilno naravo nezakonite industrije konoplje v državi.
Čeprav pridelava konoplje kratkoročno prinaša gospodarske koristi albanskim kmetom in podeželju, prinaša tudi znatna tveganja in slabosti. Odvisnost od nezakonitega pridelka kmete izpostavlja kazenskemu pregonu in nasilju.
Poleg tega prehod na pridelavo konoplje vodi do zmanjšanja pridelave tradicionalnih pridelkov, kar lahko ogrozi prehransko varnost v regiji in povzroči višje cene hrane.