Izid britanskih parlamentarnih volitev zaradi sistema okrožij ('zmagovalec vzame vse') skoraj onemogoča izravnavo moči med političnimi strankami. Čeprav je premik za nekaj deset dodatnih parlamentarnih sedežev splošno označen kot 'velika zmaga' za konservativce, je njihov dobiček na državni odstotni lestvici komaj en odstotek.
V primerjavi z rezultatom volitev leta 2017 so Toryji pridobili približno pol milijona glasov več in se dvignili s 42,4 na 43,6 odstotka. Pravzaprav Boris Johnson ni pridobil več glasov, temveč so konservativci osvojili več sedežev. In pravzaprav so konservativci osvojili več sedežev, ker je Labour in Corbyn zaradi svoje nepriljubljenosti izgubil glasove.
Evropsko-skeptični Nigel Farage je bil zelo hiter, da del te zmage Toryjev pripiše sebi: njegova stranka Brexit ni kandidirala v skoraj 400 od 650 volilnih okrožij. V okrožjih, kjer je Brexit-stranka tekmovala, so njihovi kandidati včasih dosegli 15 ali 20 odstotkov lokalnih glasov (a kljub temu niso bili največji nobenega okrožja in niso osvojili sedežev).
Volilni glasovi Brexit-stranke so šli tako na škodo Laboura kot konservativcev, kažejo prve številke po okrožjih. Na državni ravni je Brexit osvojil približno 650.000 glasov oziroma okoli dva odstotka. Farage zdaj uporablja ta obrat kot logiko: tam, kjer Brexit ni tekmoval, so lahko pravi zagovorniki Brexita glasovali le za Borisa Johnsona in mu pomagali do ponovnega premierstva.
Za Labour velja prav nasprotno. Labour je glede na leto 2017 (komaj dve leti prej) padel z 40,0 na 32,2 odstotka, kar je velik padec skoraj osem odstotnih točk. Tudi na volitvah leta 2017 je bil Corbyn vodja stranke. Zdaj doseženih 32,2 odstotka ni veliko manj kot 35 odstotkov, s katerimi je Labour zmagal na volitvah leta 2005. Poleg tega je ta 32,2 odstotka višja od rezultatov leta 2010 in 2015.
Ker pa so konservativci obdržali svojo bazo, Labour pa izgubil veliko volivcev, so konzervativci v nekaj desetih okrožjih, kjer so bile razlike leta 2017 majhne, prehiteli kandidate Laboura in osvojili prvo (in edino!) mesto.
Za Liberalne demokrate pa so grenke kapljice še bolj grenke: Liberalni demokrati so na državni odstotni lestvici precej napredovali. Pridobili so štiri odstotne točke, z 7,4 na 11,5 odstotka osvojenih glasov. Kljub temu niso postali največja stranka niti v enem okrožju, kjer so bili v ospredju: ravno v okrožju vodje stranke Jo Swinson. Zmaga SNP v Škotski, kjer so zdaj osvojili 13 dodatnih sedežev in imajo skupaj 48, gre večinoma na račun konservativnih okrožij, pa tudi nekaj sedežev Laboura.
Za natančno primerjavo notranjih političnih razmerij v Veliki Britaniji je treba počakati na objavo volilnih rezultatov po okrožjih, v primerjavi z dvema letoma prej, preračunanih na državno odstotno lestvico. A že zdaj je jasno, da ni res, da so se milijoni britanskih volivcev Labourja preselili k konservativcem. Ta osemodstotni odliv volivcev Labourja je deloma prešel k SNP, deloma k Liberalnim demokratom, glasujejo pa tudi v 'Land Labour' za Brexit in tudi za konservativce.