Novo raziskavo Evropskega računskega sodišča (ERS) razkriva, da se vse več vlad (državnih, regionalnih in lokalnih) v zadnjih letih neposredno obrača na specifične dobavitelje za svoje naloge.
Reforma iz leta 2014 in sprememba iz leta 2017 nista prinesli večjih izboljšav. Tako ponudniki kot tudi vlade so ju ocenili kot zaprte in zapletene v primerjavi s prilagodljivejšimi javnimi naročili v zasebnem sektorju. Tako delež javnih naročil, podeljenih malim in srednje velikim podjetjem, ni narasel.
Trije glavni kazalniki konkurence pri javnih naročilih — javna naročila z enim ponudnikom, pogajalska podelitev in število ponudnikov — so v večini držav članic ostali nezadovoljivi. Leta 2021 je bilo skoraj polovica vseh pogodb podeljenih postopkom z le enim ponudnikom.
Promotion
Pogajalske podelitve so po mnenju nadzornikov sodišča dovoljene samo v zelo specifičnih okoliščinah; zavirajo konkurenco in bi morale biti izjema. Namesto tega so te podelitve v skoraj vseh državah članicah postale pogostejše in so v letu 2021 predstavljale približno 16 % vseh prijavljenih postopkov javnih naročil.
Poleg tega se je število javnih naročil z enim ponudnikom v celotni EU skoraj podvojilo od leta 2011. Število podjetij, ki oddajajo ponudbe, je skoraj upadlo na polovico, s približno šestih na tri podjetja na postopek.
„V zadnjem desetletju EU ni uspela povečati konkurenco za javna naročila. Žal se soočamo z izgubljenim desetletjem,“ pravi Helga Berger, članica ERS, odgovorna za ta nadzor. Računsko sodišče meni, da mora Evropska komisija pripraviti akcijski načrt za boljšo privlačnost javnih naročil za podjetja.