Večina Evropejcev je pripravljena prilagoditi svoje prehranjevalne navade, če to ni predrago. Insekti ali laboratorijska hrana ne vzbujajo velikega apetita, a veganske burgerje, lečo in fižol široko sprejemajo kot alternativo.
Skupna raziskava potrošniških zvez v dvanajstih državah EU kaže, da je koronska kriza spremenila dojemanje hrane in prehranjevanja v evropskih državah. Vprašanje ostaja, kako dolgo bo trend pogostejšega kuhanja doma ali nakupovanja lokalnih živil trajal. Oblikovalci politik bi morali na to ustrezno odgovoriti, opozarja potrošniška krovna organizacija BEUC.
Dva od treh anketirancev je pripravljenih spremeniti prehranjevalne navade iz okoljskih razlogov. Vendar pa jih še vedno ovirajo nekateri dejavniki. Cena je prva ovira, ki jo potrošniki navajajo za bolj trajnostno prehrano, prav tako pa opozarjajo na pomanjkanje informacij.
Malce več kot štirje od desetih ljudi so zaradi okoljskih razlogov prenehali jesti rdeče meso, razkriva raziskava potrošniških organizacij v enajstih državah EU, med njimi tudi na Nizozemskem. Veliko od 11.000 anketirancev je pripravljeno kupovati več sezonskega sadja in zelenjave ter pogosteje jesti vegetarijansko, pod pogojem, da to ni predrago. Manjša poraba mlečnih izdelkov ostaja težavna. Druga ugotovitev je, da mnogi ljudje podcenjujejo vpliv svojih prehranjevalnih navad na okolje in podnebje.
Raziskovalci ugotavljajo, da potrošniki iščejo izboljšane informacije na prehranskih oznakah in bolj trajnostne možnosti. Vlade, proizvajalci hrane in prodajalci bi lahko pri tem igrali ključno vlogo.
Čeprav imata po mnenju potrošniških zvez cena in trženje še vedno osrednjo vlogo pri vsakodnevnih potrošniških vzorcih, pa poleg okusa in cene okolje in podnebje postajata vse pomembnejša dejavnika pri izbiri hrane.