Nemčija bo zato strožje omejila raztros gnoja na občutljivih območjih. Berlinski cilj je preprečiti, da bi Evropska unija dejansko uveljavila grozeče milijonske globe. Kmetijstvo bo moralo voditi še bolj obsežno evidenco vseh (zemeljskih) surovin, ki prihajajo in odhajajo z gospodarstva, ter uvedli bodo opazno obsežnejše meritve kakovosti podtalnice.
Bruselj je že leta 1991 v Direktivi o nitratih določil, da ena liter podtalnice ne sme vsebovati več kot 50 miligramov nitratov. Nemčija pa se je tej direktivi več desetletij izogibala in je ni spoštovala. V povprečju še vedno četrtina merilnih točk v nemškem omrežju za spremljanje podtalnice presega meja z 50 miligrami.
Šele po tem, ko je Evropsko sodišče za pravosodje leta 2018 obsodilo Nemčijo zaradi prevelike uporabe gnojil, so se začele spremembe v nemški zakonodaji glede gnojenja.
Zvezni minister Cem Özdemir je prejšnji petek zjutraj v Berlinu povedal, da je dolgoletni in drag spor o nitratih z Brusljem imel nasproten učinek in da je med strokovno skupino in politiko izgubilo veliko zaupanja – tega je treba ponovno pridobiti.
„Zdaj krepimo načelo, da onesnaževalec plača: tisti, ki pretirano gnojijo in s tem ogrožajo okolje, bodo bolj odgovorni in kazensko preganjani. Še posebej glede na omejena proračunska sredstva si nihče ne more želeti, da bi morali Bruslju plačevati previsoke globe; to denar raje uporabimo za podporo naši kmetijstvu..”