Nemški minister za kmetijstvo, Cem Özdemir, ostaja pri ambicioznem cilju, da bo do leta 2030 trideset odstotkov kmetijskih zemljišč pridelanih ekološko. Özdemir je nedavno znova poudaril, da je ta cilj ključen za trajnostno prihodnost nemškega kmetijstva.
Po raziskavi o kmetijski strukturi je leta 2023 približno 28.700 kmetij v Nemčiji delovalo v skladu z zahtevami ekološkega kmetovanja. Po podatkih Destatis je njihov delež znašal 11 %.
Z 1,85 milijona hektarjev je bil delež ekoloških kmetijskih površin sorazmerno visok. Da bi dosegli cilj 30 %, bi bilo v sedmih letih potrebno skoraj petino skupnih kmetijskih zemljišč preoblikovati v ekološke površine.
Nemške kmetijske organizacije so do predloga Özdemirja zadržane. Medtem ko nekateri kmetje in organizacije prepoznavajo prednosti ekološkega kmetovanja, kot so izboljšana kakovost tal in večja biotska raznolikost, obstajajo tudi pomisleki.
Veliko kmetov skrbi za svojo finančno prihodnost. Nemška kmetijska zveza (DLG) je pozvala k večji državni podpori in subvencijah, da bi bila prehodna faza izvedljiva za manjše kmetije. Poleg tega potekajo razprave o izvedljivosti cilja v določenem časovnem okviru.
V Evropski uniji so se države članice dogovorile, da bodo v okviru Zelenega dogovora in skupne kmetijske politike podpirale ekološko kmetovanje. To naj bi prispevalo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in spodbujanju trajnostnih kmetijskih praks.
Francija pa je pred kratkim sklenila, da zakonsko ne bo določila cilja za ekološko kmetovanje. Ta odločitev je presenetila, saj je Francija sprva imela ambiciozne načrte za znatno povečanje deleža ekološkega kmetovanja.
Francoska vlada je pojasnila, da kmetijski sektor potrebuje čas za prilagoditev na spremembe in da so trenutno prostovoljne ukrepe raje videli kot zakonske obveznosti. Francoski minister za kmetijstvo Marc Fresneau je poudaril, da si sicer prizadevajo za zelenjenje sektorja, a je poudarek zdaj na izvedljivih in postopnih korakih.
Kritiki francoske odločitve menijo, da bo opustitev zavezujočega cilja zmanjšala pritisk na sektor za trajnostne spremembe. Brez zakonskih obveznosti se bojijo, da bo napredek proti trajnostnemu kmetijstvu počasnejši. Po drugi strani pa razumemo tudi prožnost, ki jo želi francoska vlada ponuditi, glede na gospodarske izzive, s katerimi se soočajo številni kmetje.