Zadeva, ki jo je sprožilo nemško okoljsko gibanje, lahko ima velike posledice za kmetijstvo in okoljsko politiko. Po mnenju okoljskih aktivistov je onesnaženost z nitrati prekomerna predvsem zaradi prekomerne uporabe gnojil in intenzivnega živinorejstva. V Nemčiji velja enaka mejna vrednost kot v preostali EU, in sicer 50 miligramov nitrata na liter podtalnice. V mnogih območjih, predvsem na kmetijskih območjih, pa te vrednosti pogosto presežejo.
Problem že traja več kot dvajset let in je delno posledica ločenih nalog in pristojnosti med zvezno nemško vlado in vladi šestnajstih zveznih dežel. Spremembe zakonodaje so pogosto možne le, če se Berlin in dežele strinjajo. V primeru onesnaženosti z nitrati se mora zvezna vlada držati strožjih zahtev EU (tako imenovanega prepovedi poslabšanja), vendar nekatere dežavne vlade raje počnejo čim manj glede teh zahtev.
Novembra 2023 je sodišče v Lüneburgu že odločilo, da dve zvezni deželi, ki meji na Nizozemsko, Spodnja Saška in Severno Porenje-Vestfalija, nista ustrezno izpolnjevali svojih nalog. Proti tej odločitvi sta vložili pritožbo, a sta zdaj ponovno zavezani zmanjšati onesnaževanje z nitrati (beri: zmanjšati nanos gnojil).
Kmetijske organizacije so do sodbe kritične. Trdijo, da kmetje že leta trudijo zmanjšati uporabo gnojil. Kmetijska zveza v Spodnji Saški še vedno meni, da odločitev neposredno ne bo vplivala na kmetijstvo. Po njihovem mnenju je sodišče zgolj "pojasnilo nekaj temeljnih pravnih vprašanj". Trenutni natratni program v obeh zveznih deželah je po njihovem mnenju dovolj, da se zagotovi spoštovanje mejnih vrednosti na vseh področjih.
Okoljski krovni zavod DUH vidi sodbo kot precedens za celotno Nemčijo. Če zvezno sodišče uvede strožje predpise, lahko to zaveže tudi druge zvezne dežele, da sprejmejo ostrejše ukrepe proti onesnaževanju z nitrati.
Vodovodna podjetja odločitev vidijo kot znak za varstvo voda. "Zakon o gnojilih je že več kot 20 let utrujajoča, neskončna zgodba. Čas je, da se končno ukrepa. Le z znatnim zmanjšanjem vnosa nitrata lahko na dolgi rok zaščitimo naš najpomembnejši vir pitne vode," je dejal predsednik vodovodnih podjetij.