Nizozemski fregata bo v torek odplula iz mornariške baze Den Helder proti Perzijskemu zalivu na približno petmesečno misijo. Fregata bo spremljala stanje pomorske varnosti v zalivski regiji. Poleg tega v nizozemskem parlamentu potekajo razprave o sodelovanju mornariških ladij pri ponovno aktivirani misiji EU ob obali Libije.
V Hormuški ožini in zalivski regiji je lani ob obali Irana prišlo do več resnih incidentov, v katerih je bilo poškodovanih 6 naftnih tankerjev, dva pa sta bili nekaj časa zaseženi. To je povzročilo naraščajoče napetosti med Iranom in Združenimi državami Amerike.
Zaradi tega države EU niso želele sodelovati v misiji pod ameriškim vojaškim poveljstvom. Po pobudi Francije je nekaj zahodnoevropskih držav zdaj začelo misijo, katere namen je povečati pomorsko varnost na tem območju. Odločitev je bila sprejeta že pred nekaj tedni.
Odkar so prejšnji teden v Berlinu nekatere države sklenile krhek dogovor o prekinitvi ognja v Libiji, je ponovno prisotna potreba po mednarodnem nadzoru na vodah ob Libiji. Na omenjeni berlinski konferenci so se različne države prejšnjo nedeljo dogovorile, da ne bodo več zagotavljale vojaške podpore sprtim stranem in bodo delale na uresničitvi premirja.
Še pred nekaj leti je majhna flota evropskih ladij nadzorovala naraščajoče tihotapljenje ljudi na tem območju. Ker so se evropske ladje predvsem ukvarjale z zajemanjem migrantov v malih čolnih in njihovim prevozom na evropske obale, je bila ta operacija EU Sophia takrat prekinjena.
Od padca diktatorja Kadafija leta 2011 v Libiji vlada kaos. Milice se borijo za oblast in prejmejo orožje ter politično podporo iz več velikih držav. Enote generala Haftarja obvladujejo skoraj celotno Libijo in jih podpirajo Rusija, Saudova Arabija in Egipt. Uradna vlada, ki jo podpirajo turške enote in nekatere evropske države, je v stiski in ima oblast le še okoli prestolnice Tripoli.
Države EU še niso sprejele odločitve o svoji vlogi pri nadzoru nad embargo na orožje in premirjem v Libiji. Pred tednom dni so zunanji ministri to vprašanje obravnavali v Bruslju. Več članic še vedno razmišlja o možnosti sodelovanja v misiji.
Tudi nizozemski minister Blok je sporočil, da želi biti 'konstruktiven'. Zaradi tega dve manjši koalicijski stranki v Hagu zdaj pozivata k udeležbi v omenjeni misiji. Vendar pa je liberalna glavna koalicijska stranka premierja Marka Rutteja za zdaj proti in trdi, da nizozemska mornarica ne more sodelovati v dveh misijah hkrati.
Konec preteklega leta je nizozemska koalicijska vlada sicer pustila odprto možnost pošiljanja vojaške ladje v Sredozemsko morje, če se EU-operacija Sophia ponovno zažene, vendar takrat še niso odločili o skupnem odhodu z Francozi v zaliv Hormuz.