Voditelji držav in vlad EU se že tretjič v dveh tednih sestajajo, da bi razpravljali o koronski krizi. Tudi tokrat poteka razprava prek videopovezave. Voditelji razpravljajo o tem, kako se spoprijeti z gospodarskimi posledicami izbruha, da finančno ne bi propadli.
O dodatnih evropskih subvencijah še vedno vlada razhajanje, kar je bilo jasno tudi na sredinem sestanku finančnih ministrov. Devet držav je sredo pozvalo k ustanovitvi evropskega »dolžniškega instrumenta«, medtem ko so druge države EU bolj zadržane. Nizozemska pa je izrazito proti združevanju dolgov držav članic EU. To bi lahko bili evroobveznice, v tem kontekstu tudi imenovane »koronobonde«.
Voditelji držav bodo morda pooblastili finančne ministre držav evroobmočja, da prek nujnega sklada ESM omogočijo kredite za naložbe povezane s koronakrizo. Države evroobmočja so lastnice sklada ESM. Italijanska vlada želi uporabiti sklada ESM za ukrepe proti koronakrizi brez običajnih pogojev. Če države prejmejo pomoč iz tega nujnega sklada, je namreč trenutno pogoj, da izvedejo reforme. Italija je ena najbolj prizadetih držav na svetu zaradi pandemije korone.
Italijanski premier Giuseppe Conte je že prej pozval, naj se uporabi sklad ESM. Trenutno lahko sklad posodi 410 milijard evrov. Sklad ESM lahko prav tako vzpostavi program, ki bi Evropski centralni banki omogočil neomejeno odkupovanje državnih obveznic držav evroobmočja. To se doslej še ni zgodilo. Države članice se glede uporabe sklada ESM delijo. Nizozemski minister za finance Wopke Hoekstra je že prej povedal, da se mora nujni sklad uporabiti šele, ko vsi drugi ukrepi gospodarske podpore zaradi korone ne bodo uspeli.
A pritisk na Nizozemsko narašča, saj devet držav pod vodstvom francoskega predsednika Macrona in Italijana Contea poziva k uvedbi nove »dolžniške listine«, s katero bi vseh 27 držav članic skupaj pridobivalo sredstva. V tem primeru denar ne bi prišel iz sklada ESM držav evroobmočja, temveč iz državnih obveznic vseh 27 držav EU. Po Macronovih besedah bi to bilo primerno za financiranje paketov ukrepov proti gospodarskim vplivom virusa.
Macron je poziv naslovil v odprtem pismu predsedniku EU Charlesu Michelu. Pismo je soob podpisalo tudi osem voditeljev Italije, Belgije, Grčije, Irske, Luksemburga, Slovenije, Španije in Portugalske. To ni nič novega, saj je bila Francija tudi v prejšnji krizi velika zagovornica evropskih obveznic, saj posojila tako predstavljajo manjše tveganje. Bogatejše države, kot so Nemčija in Nizozemska, namreč jamčijo za njih.
Tako kot takrat tudi zdaj Nizozemska in Nemčija nista navdušeni. Pričakuje se, da evro skupina ne bo dosegla soglasja in bo razpravo prenesla na voditelje držav, ki bodo imeli videokonferenco v četrtek zvečer. Tudi takrat premier Rutte ne bo navdušen. »Države, ki niso opravile reform, zdaj najbolj glasno zahtevajo eksotične oblike reform, in tega ne bomo počeli,« se sliši iz krogov nizozemske vlade.
Zato grozi, da bo premier Mark Rutte v četrtek zvečer v EU znova označen za »varčnega in skopa«, potem ko se je že prej v Bruslju uprl rahlemu zvišanju večletnega proračuna EU. Prav tako zaradi takega zavračanja ni jasno, ali bi bile druge države EU pripravljene ugoditi nizozemski prošnji po večji finančni podpori za večje dele nizozemske kmetijske in vrtne proizvodnje.