Nekatere kmetijske organizacije, okoljske skupine in razvojna društva so z navdušenjem sprejele nizozemsko zavrnitev evropskega prostotrgovinskega sporazuma z Južno Ameriko.
Večina nizozemskega parlamenta je včeraj s podporo vladne stranke ChristenUnie sprejela sklep proti trgovinskemu sporazumu Mercosur. Ta trgovinski dogovor z Brazilijo, Argentino, Urugvajem in Paragvajem je bil sklenjen lani.
Kmetijske organizacije in okoljske skupine menijo, da bi moralo biti manj prostotrgovinskega sistem, ne več, ter več regulacije glede ponudbe in povpraševanja. Z več tržne zaščite bi lahko rejci živali in poljedelci končno dobili poštene cene, tako v Južni Ameriki kot v Evropski uniji, so zatrjevali. Organizacije za varstvo potrošnikov in okolja so bile kritične, med drugim zaradi sproščenih omejitev uporabe kmetijskih kemikalij v Braziliji. Nekatera od teh snovi so v Evropski uniji prepovedana.
Evropska podjetja bi lahko letno prihranila več kot 4 milijarde evrov na uvoznih dajatvah, predvsem pa bi Brazilija lahko izvozila več mesa v EU. Vprašanje pa je tudi izvoz pomarančnega soka, instant kave in sadja v Evropo. Gre za veliko denarja. Medsebojna trgovina med obema trgovinskima blokoma je lani znašala več kot 100 milijard evrov.
V Državnem zboru je Stranka za živali vložila sklep, da se umakne podpora sporazumu. Glavni razlogi so nižji standardi v južnoameriškem kmetijstvu, nepoštena konkurenca za evropske kmete ter goljufije z brazilsko govedino za evropske trge.
Za uveljavitev sporazuma ga morajo ratificirati vse države članice EU. Potrebno je tudi soglasje Evropskega parlamenta. Že je znano, da v Franciji obstajajo pomisleki glede nekaterih delov sporazuma, prav tako pa so v centru levo usmerjenih skupinah v Evropskem parlamentu. Regionalni parlament Valonije (Belgija) je sporazum Mercosur že zavrnil.
Sporazum še ni bil uradno predložen v ratifikacijo vladam držav EU. To se lahko zgodi šele, ko bo celoten pravni dokument preveden. Pričakuje se, da se bo ta proces začel letos jeseni, a že zdaj je jasno, da nizozemski parlament trenutne različice ne odobrava. Teoretično lahko vlada sklep proti Mercosurju tudi prezre.
Februarja je Državni zbor podprl CETA, podoben trgovinski sporazum s Kanado. ChristenUnie je sprva nasprotoval tudi temu sporazumu, a je po nekaterih popustkih s strani vlade vseeno privolil. Sporazum CETA mora še potrditi Senat, kjer premier Rutte prav tako nima večine.
Podobna situacija se lahko pojavi tudi glede te proti-Mercosur odločitve Državnega zbora. Ta postavlja premierja Marka Rutteja v težaven položaj, saj je tako v nizozemski politiki kot znotraj EU eden najbolj zagretih zagovornikov in privržencev čim bolj neoviranega prostotrgovinskega sistema.