Predsednik EU Charles Michel je sklical državne in vladne voditelje 27 držav članic EU na izredni vrh 20. februarja, da bi prekinili politični zastoj glede financiranja EU.
Michel pravi, da je prišel čas, da se na najvišji ravni doseže dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. To je mandatno obdobje nove Evropske komisije, ki je nastopila lansko leto.
Države EU že mesece brez pomembnih rezultatov pogajajo z Komisijo Von der Leyen in Evropskim parlamentom o novem večletnem proračunu. Zaradi odhoda Britancev proračun vsako leto za približno 12 milijard evrov primanjkuje. Druge države EU bodo morali izgubo britanskega prispevka med seboj prerazporediti.
Poleg tega Evropska unija pričakuje velike spremembe pri izdatkih, med drugim zaradi Zelenega dogovora, načrta za podnebno nevtralnost do leta 2050. Evropska komisija in Evropski parlament sta v zadnjih letih predstavila nove želje in načrte, za katere so potrebna dodatna sredstva.
Idealno bi bilo, da bi bil novi večletni proračun že konec lanskega leta sklenjen s prejšnjo Komisijo Juncker. Že takrat je bilo jasno, da prihajajo velike finančne težave, ne le glede zneskov, temveč tudi glede časovnice. Evropska komisija potrebuje približno eno leto za pripravo zakonov, ki omogočajo porabo sredstev. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bo prvo leto novega mandata EU izgubljeno zaradi zamud pri začetku novih načrtov.
Štiri države EU (Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska) želijo, da se novi sedemletni proračun ohrani na trenutni ravni največ 1,00 odstotka (približno 1000 milijard evrov) evropskega bruto nacionalnega dohodka. Komisija Von der Leyen cilja na 1,11 odstotka, Evropski parlament pa na 1,3 odstotka. Mnenja se razlikujejo ne le glede denarja, temveč tudi glede vsebine sedanjih in prihodnjih držav članic EU. Nekatere države menijo, da ima EU že preveč nalog in bi se morale zmanjšati.
V zadnjih dveh tednih so bližnji sodelavci predsednika EU Michela pogovarjali z njegovimi političnimi svetovalci vseh 27 vladnih voditeljev. Ta postopek je bil namenjen ugotavljanju meja dogovora za vse strani. Ta razprava je že več kot leto v popolnem političnem zastoju. Po informacijah iz Bruslja je kompromis mogoč le, če se ne upošteva zgolj obsega proračuna, temveč tudi poraba (kdo koristi) in nova ureditev popustov za države neto plačnice, ki bi sicer plačevale nesorazmerno več k EU.
S sklicem na izredni finančni vrh predsednik EU Michel pritiska na voditelje, naj naredijo ustrezne kompromisne korake. Neuspeh ne bo le poraz zanj kot predsednika EU, ampak bo negativno vplival na vse voditelje EU. Poleg tega bi neuspeh kasnejši dogovor v tem letu zelo otežil. Predvsem pa bo slabe volje še bolj povečal, komisarska predsednica VDL ne bo mogla začeti z novostmi in druge nujne reforme (Zeleni dogovor?) se ne bodo niti začele.