Trg z ekološkimi izdelki v Evropski uniji še naprej raste. Leta 2020 je prodaja narasla za 15 odstotkov na 44,8 milijarde evrov. Ekološke površine so se povečale za 0,7 milijona hektarjev (5,3 odstotka), kar izhaja iz statistične letne zbirke 'The World of Organic Agriculture'.
Rast je bila počasnejša kot leto prej, a višja kot pred približno desetimi leti. V zadnjih desetih letih se je maloprodaja v Evropski uniji več kot podvojila. Leta 2020 se je v EU ekološko pridelovalo na 14,9 milijona hektarjih.
Francija je z skoraj 2,5 milijona hektarjev nova vodilna država, sledita ji Španija (2,4 milijona hektarjev) in Italija (2,1 milijona hektarjev). Leta 2020 je v Franciji prišlo do povečanja za 307.000 hektarjev ekoloških površin, v Italiji za 102.000 hektarjev in v Nemčiji za 88.000 hektarjev.
Ekološke površine so predstavljale 9,2 odstotka celotne kmetijske površine. V okviru strategije od kmetije do mize želi Evropska unija to povečati na četrtino vseh kmetijskih površin. Petnajst evropskih držav je navedlo, da se najmanj deset odstotkov njihove kmetijske zemlje že prideluje ekološko.
V Evropski uniji je bilo skoraj 350.000 ekoloških pridelovalcev. Država z največjimi ekološkimi predelovalci je bila Italija (skoraj 23.000), medtem ko je imela Nemčija največ uvoznikov (več kot 1.900). Leta 2020 je država zunaj EU, Švica, imela najvišjo porabo ekoloških izdelkov na prebivalca v Evropi in po svetu.
EU je bila druga največja notranja tržnica za ekološke izdelke po Združenih državah Amerike z 49,5 milijarde evrov. Največji ekološki trg v Evropi ima Nemčija s 15 milijardami evrov.