Biogoriva se štejejo za alternativo fosilnim gorivom, ki bi z njihovo uporabo zmanjšala emisije toplogrednih plinov v prometnem sektorju. V zadnjih desetih letih je EU namenila približno 430 milijonov evrov subvencij za spodbujanje biogoriv. Vendar prehod iz laboratorijskih raziskav v dejansko množično proizvodnjo ni zaživel in lahko traja še več let.
Dolgo časa je veljalo, da bi naravni proizvodi iz kmetijstva in vrtnarstva lahko postali surovine za nova, okolju prijazna goriva. Trenutno proizvedena biogoriva se večinoma uporabljajo kot dodatek običajnim bencinom, dizelom in kerozinu, in to le v zelo omejenem obsegu.
Poleg tega je razpoložljivost primerne biomase omejujoč dejavnik za uporabo biogoriv. Evropska komisija je pričakovala, da bo spodbujanje in uporaba biogoriv povečala energetsko neodvisnost EU. V resnici pa se mnoge surovine uvažajo iz tretjih držav (npr. uporabljeno jedilno olje iz Kitajske, Združenega kraljestva, Malezije in Indonezije).
Evropsko računsko sodišče ugotavlja, da evropska politika ne uspe spodbuditi proizvodnje in vlaganj v to novo panogo. Letalstvo bi lahko postalo velik porabnik biogoriv, kar je EU že predvidela. Za leto 2030 je določen cilj 2,76 milijona ton oljnega ekvivalenta trajnostnega letalskega goriva, medtem ko je trenutna potencialna proizvodna zmogljivost komaj desetina te količine.
Prihodnost biogoriv v cestnem prometu je v zadnjih letih tudi postala negotova. Močan poudarek na prehodu na električne avtomobile v kombinaciji z odpovedjo prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil od leta 2035 lahko pomeni, da biogoriva skoraj ne bodo mogla biti uporabljena v cestnem prometu v EU v večjih količinah.