V središču kritik je nova pravna in finančna arhitektura skupne kmetijske politike (SKP). Prvič od leta 1962 naj ne bi več obstajal poseben kmetijski sklad. Namesto tega se bo kmetijsko denar združil v širok sklad znotraj večletnega proračuna 2028 – 2034.
Ta sklad, v vrednosti približno 865 milijard evrov, bo združeval različne programe EU v nacionalne načrte za posamezne države članice. Po mnenju Računskega sodišča to povečujejo negotovost za kmetijstvo. Celoten proračun bo namreč dokončno določen šele potem, ko bodo sprejeti in v Bruslju odobreni nacionalni načrti posameznih držav.
Za kmetijstvo je v proračunu predvideno varčevanje za več deset milijard, saj želi EU v prihodnjih letih dodatno zagotoviti sredstva za krepitev evropskega gospodarstva in za obrambo. Poleg tega se desetine milijard za kmetijstvo hranijo kot "rezerva". EU države so pozvane, naj povečajo svoje prispevke za kmetijstvo, vendar pa mora sektor počakati, ali bodo te države to tudi storile.
Druga pomembna skrb je večja prilagodljivost držav EU pri njihovih izbirah in izvajanju nacionalnih načrtov. Čeprav lahko prilagajanje prinese prednosti, ERS opozarja, da lahko to ogrozi skupni značaj kmetijske politike in privede do motenj konkurence med državami EU.
Ta večja avtonomija držav EU v kmetijski politiki je bila uvedena že pred nekaj leti z uvedbo t. i. nacionalnih strateških načrtov, deloma na pobudo kmetov in njihovih organizacij, ki so se uprle preveliki pristojnosti Bruslja.
Obstaja tudi nejasnost glede tega, katere ukrepe je treba računati na podlagi dejanske proizvodnje in katere na podlagi računskih mejnikov ali teoretičnih ciljev. Po mnenju ERS je v vseh primerih treba zagotoviti odgovornost in sledljivost evropskih subvencij vse do končnih upravičencev. V zadnjih letih je v različnih državah EU postalo jasno, da se z evropskimi kmetijskimi subvencijami goljufa in vara.
Komisija zagovarja svoje predloge in trdi, da je nov sistem zasnovan za zmanjšanje upravnih bremen za kmete in pospešitev finančne podpore kmetom. V prihodnjem letu bo praksa taka, da bodo bruseljskega pogajanja o novi kmetijski politiki sovpadala s pogajanji o novem večletnem proračunu.