Ministrstvo za kmetijstvo sporoča, da je Rusija v letu 2024 izvozila več kot 700.000 ton mesa in klavniških odpadkov, kar je 27 % več kot leta 2023. Pridelava svinjine se je povečala za tretjino, perutnine za 25 % in govedine za 22 %. Kitajska je od leta 2019 največji kupec. Med tri največje kupce spada tudi Savdska Arabija (povečanje 1,9-krat na 230 milijonov dolarjev), po podatkih Agroexporta.
Pomembno vlogo igra tudi geografska bližina potencialnih kupcev v regiji Azijsko-pacifiške regije in Bližnjega vzhoda. Afriške države, kjer raste kupna moč, spremlja tudi naraščajoče povpraševanje po beljakovinah živalskega izvora, kar vodi k večjemu povpraševanju po beljakovinski hrani.
Izvoz ruske svinjine na Kitajsko je prav tako znatno narasel, deloma zaradi evropskih sankcij in rastočih ruskih obrestnih mer. Po podatkih Ruske zveze pridelovalcev svinj (RUPP) se je izvoz povečal z 240.000 ton leta 2023 na 300.000 ton leta 2024, od tega je 50.000 ton namenjenih kitajskemu trgu.
Poleg svinjine Rusija igra vse pomembnejšo vlogo tudi pri izvozu drugih kmetijskih proizvodov na Kitajsko, kot so žita in grah. Država je prehitela Kanada kot glavni dobavitelj graha na kitajskem trgu, s skoraj 50 % deležem na trgu.
Domača poraba svinjine je prav tako narasla; v letu 2023 je povprečen Rus zaužil več kot 30 kilogramov, trend naj bi se nadaljeval tudi v letu 2024. Analitiki napovedujejo, da bo svinjina prevzela dominantno vlogo na ruskem mesnem trgu, pred perutnino.
Vojna v Ukrajini in posledične gospodarske sankcije so močno pritisnile na rusko gospodarstvo. Ena ključnih težav za ruske pridelovalce svinj je rast domačih obrestnih mer do 21 %, kar skoraj onemogoča naložbe.
Industrija svinj je rusko vlado pozvala, naj ponovno uvede ugoden program posojil, ki je bil ukinjen leta 2019. Po besedah Jurija Kovaleva, direktorja RUPP, projekti brez tega programa v naslednjih osmih do desetih letih ne bodo dobičkonosni.