Odločitev o uvozu mesa iz Nizozemske je prišla po mesecih zgodb o turško-kiprskih prebivalcih, ki so poskušali meso iz neodvisnega južnega dela otoka tihotapiti na sever. Marca je turško-kiprska policija v supermarketih na severu ločenega otoka odkrila in zasegla skoraj dve toni govejega mesa.
V mesnicah na severu bo prodajano meso iz Nizozemske, zamrznjeno jagnjetino bodo prodajali po 11,42 evra na kilogram, zamrznjeno pakirano mleto goveje meso pa po 8,56 evra na kilogram. Premier Ustel je povedal, da so prejeli ponudbe za dobavo mesa iz Španije, Romunije in Nizozemske ter da so se odločili za nizozemsko ponudbo.
Cene mesa na severu so navadno višje kot v Republiki Ciper – dejstvo, ki domačine spodbuja, da meso kupujejo južno od Zelene linije in ga nezakonito prinašajo nazaj na sever.
Severne oblasti so seznanjene z morebitnimi reakcijami mesarjev na severu in so povedale, da "nazaj ne bodo stopile". Mesarji vidijo državno organiziran uvoz mesa iz Nizozemske kot motnjo in grožnjo svojemu trgu.
Prvi poskus ukrepanja na tem področju je bil aprila uvedba cenovne kontrole jagnjetine. Proturška oblast je določila, da jagnjetino ne smejo prodajati za več kot 15,89 evra na kilogram, a so mesarji kljub temu poskušali meso prodajati dražje, kar je vodilo do izrekanja kazni.
Severni mesarji so to zakonodajo obšli z uvedbo "stroškov storitve" poleg prodajne cene jagnjetine. Ta pristojbina se navadno giblje med 10 in 15 odstotki prodajne cene.
Severna turško-kiprska republika ni priznana s strani nobene države (razen Turčije) in je podvržena mednarodnim embargom. Zato območje skoraj v celoti temelji na turški finančni podpori, za uvoz in izvoz je odvisno od prevoza skozi Turčijo in praktično nima delujoče ekonomije.
Deloma zaradi tega so cene mesa v južni neodvisni sosednji republiki Ciper občutno nižje, kar povečuje tihotapljenje preko »zelene linije«. Mednarodna ločnica je pod nadzorom opazovalcev Združenih narodov.