Večina držav EU je pripravljena v novi skupni kmetijski politiki (SKP) nekoliko bolj ustreči željam Evropskega parlamenta in Evropske komisije.
Z večino ministrov za kmetijstvo in naravne vire je mogoče razpravljati o večjih kmetijskih subvencijah za ukrepe Green Deala, omejitvi subvencij EU za zelo velika agro podjetja, vključitvi "socialnih (delovnih) zakonov" ter več kmetijskih subvencij za dobrobit živali.
Na neformalnem video posvetu pretekli ponedeljek je večina ministrov za kmetijstvo in naravne vire podprla ta približevanja EP in EK, v poskusu, da bi lahko trojni podpisni sestanek v petek, 30. aprila v Bruslju, spremenili v uspeh. Pred tem je rotirajoči predsednik EU Portugalska povedal, da je april zadnja priložnost za podrobno delo, ker mora biti dogovor potrjen na super-trilogiji 25. in 26. maja. Ta kmetijski vrh sovpada s polletnim sestankom ministrov za kmetijstvo in naravne vire.
Delež sredstev za okoljske in podnebne ukrepe v kmetijskem poslovanju ('eko-sheme') ministri zdaj zvišujejo z začetnih 20 % na 22 % v letih 2023 in 2034 ter do 25 % v 2025. S tem ministri sledijo predhodnemu podobnemu popuščanju v Nemčiji. Argumentirano je bilo, da kmetje ne smejo prejemati le povračila stroškov ali izgube zaradi eko-shem, ampak morajo tudi nekaj zaslužiti.
Prav tako ministri za kmetijstvo in naravne vire ustrezajo prošnji Evropske komisije in Evropskega parlamenta, da se končno sproži že dolgo vlečena razprava o 'socialnem standardu' za minimalne plače, delovne pravice in preprečevanje nelegalnega zaposlovanja v celotni EU tudi v kmetijskem sektorju.
Še posebej začasni (tuj) delavci pri žetvi so v nekaterih državah še vedno podplačani ali izkoriščani. Zdaj se razmišlja o sistemu kazni. Portugalska ministrica Maria do Céu Antunes je v ponedeljek dejala, da "bomo tam že prišli do rešitve".
Poleg tega se zdi, da bo v petek na trilogu mogoče doseči soglasje o načinu, kako prekinjati prevelike evropske subvencije velikim kmetijskim podjetjem. Države bodo lahko izbirale med tremi možnostmi: maksimalno zgornjo mejo (ki prizadene le velike), odstotno znižanje (ki prizadene vse) ali prerazporeditev (v prid majhnim, ostali plačajo).
Države, ki ne bodo sodelovale, bodo lahko dobile zmanjšanje prejemkov (beri: kazen). To je že primer na Češkem, kjer največje kmetijsko podjetje (Agrofert) pripada premierju (Babiš), in kjer nekaj deset podjetnikov prejema tri četrtine kmetijskih subvencij EU.
Najmanj pet držav (Grčija, Hrvaška, Ciper, Madžarska in Romunija) je trenutno še proti predlagani prerazporeditvi subvencij, ker po njihovem mnenju še niso urejene "nepravične porazdelitve med državami EU".
Kljub približevanjem pa je še vedno dovolj ovir in nesoglasij, ki lahko prekinjajo trilog pogajanja. Na številnih področjih lahko nekatere države vztrajajo pri svojem stališču, ali pa lahko evropski komisarski člani ali evropski parlamentarci vztrajajo pri svoji liniji in viziji. Vprašanje je, ali bodo vztrajali pri popolni pravilnosti ali sprejeli tudi polovico ali manj.
Med eksplozivnimi, še ne dorečenimi vprašanji so zlasti omejitve kemijskih sredstev za zatiranje škodljivcev (minus 50 % do leta 2030), manj umetnih gnojil (minus 20 % do leta 2030), 25 % ekološkega kmetijstva glede na površino (le poljedeljsko zemljišče ali celotno kmetijsko območje), ohranitve pasov ob vodotokih (koliko metrov?) in kolobarjenje pridelkov (3, 4 ali 5 % poljedelskega zemljišča).
V novi SKP politiki bo del evropske izvedbe, nadzora in kontrole prenesen nazaj na države članice EU, ki lahko svoje naloge decentralizirajo na dežele in regije. Zaradi tega bo evropska kmetijska politika manj enotna in zavezujoča ter bodo lahko nastali prehodni ukrepi in izjeme za posamezne države.
Evropska komisija bo s posameznimi državami pogajala o njunem pristopu in izvedbi pogojev za prejem EU subvencij.