To izhaja iz raziskave Državnega računskega sodišča glede več kot tisoč 'sporov' med Nizozemsko in EU med letoma 2010 in 2020.
V tem obdobju je Bruselj sam ter domače in tuje organizacije in posamezniki vložili več kot tisoč pritožb proti Nizozemski. V primerjavi z drugimi državami EU Nizozemska zaseda nekje sredino glede nepravilne in nepopolne izvedbe evropskih zakonov.
V dveh tretjinah vseh primerov je ustni uradni predhodni posvet pripeljal do tega, da je Nizozemska vseeno prilagodila haške predpise ali da je Bruselj sprejel nizozemsko razlago.
Evropska komisija je po predhodnem posvetu ocenila, da je 164 pritožb dovolj utemeljenih in je s tem začela formalni dialog z Nizozemsko. Večinoma so te zadeve v povezavi z okoljskimi vprašanji, energetskimi politikami ali mobilnostjo in prometom. Na primer, ker Nizozemska ne dosega ciljev za energijo iz obnovljivih virov. To je bilo rešeno tako, da Nizozemska na papirju kupuje obnovljivo energijo iz Danske.
Po mnenju Računskega sodišča se mnoga vprašanja sicer pogosto rešijo zgodaj, a haške ministrstva iz tega potegneta malo naukov in se malo ukvarjajo z vsebinskim usklajevanjem. Redko ministri ocenjujejo, kako v Nizozemski pride do kršitev evropskega prava.
Računsko sodišče opozarja tudi, da se v Državni zbor poročajo samo zadeve, ki privedejo do postopkov, medtem ko so vsi 'rešeni' spori ostali neomenjeni.
Med letoma 2010 in 2020 je Evropska komisija dejansko sprožila 67 postopkov zaradi kršitev proti Nizozemski. V 24 primerih je šlo za vprašanja z ministrom za infrastrukturo in stanovanjsko gospodarstvo.
Gre za različna vprašanja, kot so Okvirna direktiva o vodi in nepravilna uveljavitev evropskega evropskega pripornega naloga. Zadeva v zvezi z režimom PAS je nastala, ker je nizozemska politika nasprotovala že od leta 1994 obstoječi direktivi EU o habitatih.