Pokrajinske oblasti švicarskega kantona Graubünden so izdale dovoljenje za odstrel volka. Odstrel volkov je možen, ker je Švica, ki ni članica EU, lani sprostila svoj lovski zakon.
Avstrijski strokovnjak za volkove in krajino šteje razširjeni švicarski zakon za zgled za novo politiko EU glede volkov.
V minulem poletju je približno 60 ovc v kantonu Graubünden postalo žrtev volčjih napadov, od tega deset na visokogorski paši blizu vasi Klosters. Tam je bilo 15 napadov, volkovi pa so na zaščitenih pašnikih ubili več kot 10 ovc, kar ustreza zakonskemu kriteriju za pridobitev dovoljenja za lov.
V preteklosti je bil v Švici veljaven veliko strožji kriterij, zaradi katerega dovoljenja za odstrel niso nikoli podelili. Leta 2020 je potekal referendum o morebitni ponovni odprtju lova na volka, a je bil zavrnjen z izjemno majhno večino. Kljub temu se je švicarska vlada odločila prisluhniti mnenju velike manjšine. Lov sicer ni sproščen 'brez omejitev', a so bile izjeme razširjene.
Švicarski lovski zakon zdaj zahteva, da je z DNK dokazano, da je isti volk v štirih mesecih vsaj petnajstkrat napadel čredo ovc. Pri tem mora biti najmanj deset živali poškodovanih ali ubitih. Poleg tega mora biti taka čreda v času napadov zaščitena ali varovana z ograjami, plotovi ali psi varuhi.
Dovoljenje velja le za enega volka. Prej letos je bilo drugje v Švici po pridobitvi dovoljenja po pomoti odstreljen 'neresničen' volk. Švica ne ubija volkov, da bi zadrževala število tropov nizko, ampak odstreljuje samo notorčne ubijalce ovc.
Poleg tega dovoljenja ne smejo biti podeljena preveč pogosto v kratkem času. Število volkov, ki jih lahko ubijejo v kantonu, ne sme presegati polovice števila mladičev v tropu.
Avstrijski strokovnjak za volkove Gregor Grill iz kmetijske zbornice v Salzburgu meni, da morajo tudi državljani držav EU dobiti glas glede upravljanja števila volkov. V vedno več državah EU potekajo razprave o 'nadlogi', saj volk z vzhoda in juga vedno bolj napreduje proti severu in zahodu Evrope.
Grill meni, da je nesmiselno trditi, da bi morali ljudje in volkovi živeti skupaj v sožitju. Poudarja, da ima vsaka vrsta svojo lastno življenjsko okolje in prostor, a da je direktiva o habitatih FHH zastarela, ker volk ni več uvrščen med ogrožene vrste na rdeči listi. "Popolnoma nesmiselno je zagovarjati sobivanje ljudi in mesojedih živali, saj česar takšnega nikoli ni bilo."