V Španiji, Portugalski, Franciji, Grčiji in drugih državah divjajo veliki požari, ki jih komajda uspemo nadzorovati. Vroči temperaturi in močni vetrovi skoraj onemogočajo gašenje požarov. Veliki deli naravnih območij so popolnoma uničeni, dimni oblački pa segajo daleč onkraj prizadetih regij. Reševalne službe delajo s polno paro in v nekaterih primerih dobivajo pomoč iz tujine.
Število smrtnih žrtev še naprej narašča. Več držav poroča o žrtvah med prebivalci in reševalci. Poleg tega je na stotine ranjenih, pogosto zaradi vdihavanja dima ali pri poskusih reševanja premoženja. Na tisoče ljudi je bilo evakuiranih iz vasic in turističnih območij. Materialna škoda dosega več sto milijonov evrov, vendar popolne ocene škode še ni.
Suša, ki giblje te požare, ima tudi daljnosežne posledice za oskrbo z pitno vodo. V velikih delih Francije, Španije in Italije so uvedene prepovedi namakanja in škropljenja. Kmetje se soočajo z znižanimi pridelki, pašniki se sušijo, živina pa trpi zaradi pomanjkanja vode. V nekaterih regijah tako izpraznjeni vodni zbiralniki grozijo z omejitvami tudi za gospodinjstva.
Več držav je Evropsko unijo pozvalo, naj sprosti dodatna finančna sredstva. Trdijo za poseben sklad za škodo, iz katerega bi prizadete regije lahko neposredno prejele podporo. Poleg tega zahtevajo večjo koordinacijo pri uporabi tujih gasilskih letal in specializiranega osebja, saj nacionalni viri pogosto niso zadostni.
Hkrati kmetje v nekaterih državah prejemajo omejeno nujno pomoč. Najavljeni so paketi podpore za delno nadomestilo izgub zaradi požgane pridelave in uničenih hlevov. Kmetijske organizacije pa poudarjajo, da ta pomoč zajema le del dejanske škode in da dolgotrajna suša predstavlja strukturne grožnje za pridelavo hrane.
Situacija je vse bolj kritična, ker vremenske napovedi ne obetajo izboljšanja. Meteorološke službe napovedujejo, da se bodo suša in vročinski valovi v mnogih območjih nadaljevali tudi v prihodnjih tednih. Padavine ostajajo skope in pogosto tako lokalne, da pritisk na kmetijstvo in naravo komaj popusti.
Strokovnjaki opozarjajo, da je letošnja sezona lahko predznak tega, kar Evropa v prihodnosti lahko pričakuje pogosteje. Kombinacija višjih temperatur, daljših obdobij brez dežja in gosto poseljenih območij naredi celino še posebej ranljivo. Pozivi k skupnemu evropskemu pristopu, tako v nujni pomoči kot v preprečevanju, so vse glasnejši.