Mlečni kmetje so vnaprej zahtevali strukturno povišanje cene za 4 do 5 centov, kljub temu, da je bila cena mleka že na rekordno visoki ravni. Poleg tega se je zadnje čase še povečala razlika med cenami v Švici in tistimi v EU.
Švicarski mlekarji plačajo kar 32 centov več za mleko kot podjetja v EU. Zaradi tega imajo švicarski izvozniki vse več težav pri prodaji svojih mlečnih izdelkov v Evropi. To prizadene ne le proizvajalce sira in otroške hrane, ampak tudi čokoladno industrijo.
Za prvo protestno dejanje švicarskih kmetov po več desetletjih so bili pozvani različni večinoma lokalni shodi; švicarska kmetijska zveza se ni vključila, da bi preprečila eskalacije.
"Zavedno uporabljamo manj radikalne metode," je dejal eden od organizatorjev. "Švicarsko prebivalstvo ima pozitiven odnos do kmetijstva. Z agresivnejšim protestom bi to ogrozili."
V nasprotju z državami EU imajo kmetje v Švici pravico do sodelovanja pri letnem določitvi referenčne cene mleka: od dvajsetih članov upravnega odbora za dogovor o ceni mleka jih deset prihaja iz kmetijskih organizacij.
Švica ni članica EU, vendar sledi večini evropskih pravil glede prehrane, podnebja, okolja in trgovine. Zaradi te ureditve švicarska kmetijska politika ni prenesena na Bruselj, ampak o njej še vedno veliko odloča švicarski parlament. Zato švicarski nezadovoljni kmetje Bruselja ne morejo vedno obtoževati kot glavnega krivca.
Poleg tega se zaradi številnih ljudskih referendov večina spornih družbenih vprašanj razširjeno obravnava zelo zgodaj. Tako ostanejo številna vprašanja okolja in podnebja v kmetijstvu ne le zadeva med kmeti in ljubitelji narave, ampak jih v veliko primerih odloči celotno prebivalstvo na volitvah.
Švicarji so tako že odločili, da ne bo prepovedi kemičnih pesticidov v kmetijstvu in da se ne povečujejo zahteve glede blaginje živali. Po drugi strani pa je švicarsko prebivalstvo reklo "da" zmanjševanju onesnaževanja zraka in energetski prehod.