Timmermans je izpostavil, da se mora EU najprej temeljito reformirati. O tem se govori že vrsto let, vendar še vedno niso bile sprejete odločitve. Na primer, majhne države ne bi smele več imeti pravice veta pri pomembnih mednarodnih vprašanjih ali obrambnih ter zunanjih zadevah. Prav tako bi najprej morali doseči nove dogovore o večjem in boljšem evropskem sodelovanju. Šele nato bi bilo mogoče sprejemati nove države, pravijo nekateri voditelji EU.
»Ukrajina mora izvesti še veliko reform. Je država, ki se bori proti obsežni korupciji. Predsednik Zelenski se res trudi. A traja precej dolgo, da vse reformiraš,« je dejal Timmermans. Čez dobrih dva tedna bodo na evropskem vrhu 27 voditeljev držav EU odločali, ali bodo začeli pristopna pogajanja z Ukrajino.
Timmermans je bil do nedavnega evropski komisar in desna roka predsednice Komisije Ursule von der Leyen. V zadnjih tednih je ona izražala optimizem glede morebitnega pristopa Ukrajine. »Z Ursulo von der Leyen se ne strinjam,« je dejal Timmermans. Trenutno je tudi vodja liste PvdA/GroenLinks, nove združene zelene-rdeče stranke, in bo kmalu bodisi premier bodisi vodja opozicije na Nizozemskem Nizozemski.
Timmermans se mu zdi tudi neumno, da je predsednik Evropskega sveta Charles Michel navedel leto 2030 kot cilj za članstvo Ukrajine. »To je popolnoma nerealno in nepravično do Ukrajincev. Da jim namenjaš upanje, a tega ne moreš uresničiti.«
»Razumem, da recimoš državi, ki je udeležena v hudi vojni in se bori za svojo neodvisnost, da stojimo ob njej v tej borbi. A da bo članstvo leta 2030, preprosto ni realno,« je poudaril nekdanji evropski komisar.
Tudi predsednik velike nemške kmetijske zveze DBV Joachim Rukwied je prejšnji teden ostro opozoril pred sprejetjem Ukrajine v EU. Po njegovih besedah bi bil ta korak enak »izstopu« družinskih podjetij iz EU. Rukwied je izpostavil velik kmetijski sektor v Ukrajini in dejstvo, da je povprečna kmetija v tej državi večkrat večja kot v EU.
Skupna kmetijska politika z vključenostjo Ukrajine zato ni izvedljiva, razen če sprejmemo, da bo to na račun podjetij v trenutnih državah EU. Rukwied je napovedal tudi, da bodo trenutno hektarske subvencije v okviru skupne kmetijske politike (SKP) čez nekaj let popolnoma ukinjene.
Neposredna plačila za kmete so vse manj ugodna. Čeprav kmetje še vedno potrebujejo prehodno obdobje, bo to najkasneje leta 2035 mimo, je povedal Rukwied. Neposredna plačila so se v zadnjih letih že prepolovila in bi lahko v kratkem padla pod 100 evrov na hektar. Na letni skupščini DBV je zato pozval k temeljiti reviziji evropske kmetijske politike.