Z velikim trgovinskim sporazumom si Evropska unija zagotavlja bolj prepoznaven položaj med mednarodnimi gospodarskimi velesilami. S tem sporazumom EU zmanjšuje tveganja in širi lastne izvoznih možnosti.
Evropska unija postaja manj odvisna od trgovinskih dogovorov z Združenimi državami Amerike, ki pod predsednikom Trumpom vodijo vedno spremenljivo in negotovo politiko.
Trenutno Bruselj dela tudi na velikem trgovinskem sporazumu z Avstralijo, medtem ko je sporazum o prosti trgovini z nekaterimi južnoameriškimi državami skoraj zaključen.
Sporazum se ujema s širšo evropsko strategijo razpršitve tveganj. EU želi biti manj odvisna od nekaterih velikih trgovinskih partnerjev in aktivno išče stabilnejša, dolgoročna partnerstva. Sporazum z Indijo odpira trg za približno dve milijardi ljudi in predstavlja preboj po letih zastoja.
Sporazum so prejšnji teden v New Delhiju slavili evropski in indijski voditelji. Poudarili so, da sporazum ni le ekonomsko pomemben, temveč ima tudi jasno politično vrednost v spreminjajočem se svetovnem redu.
Sporazum predvideva medsebojno odprtje trgov. Indija znižuje ali odpravlja uvozne dajatve za velik del evropskega izvoza, medtem ko EU stori enako za skoraj vse indijske izdelke glede na njihovo trgovinsko vrednost.
Evropa pridobiva boljši dostop za panoge, kot so avtomobili in alkoholne pijače. Indija pa dobi ugodnosti na področju zdravil in storitev, poleg zavezanosti za nadaljnje sodelovanje.
Kmetijski sektor ima v sporazumu omejeno vlogo. Obe strani sta se odločili za previdnost na tem področju, deloma tudi zato, da bi se izognili političnemu nasprotovanju, ki je bilo pomembno pri prejšnjih trgovinskih sporazumih.
Sporazum je še treba dodatno razviti in uresničiti. Natančne posledice za nekatere sektorje, vključno s proizvodnjo jekla in dajatvami, povezanimi s podnebnimi ukrepi, ostajajo nejasne. Ti podrobnosti bo treba doreči v nadaljnjih pogovorih.

