Evropski organ za varnost hrane (EFSA) je v poročilu o svinjskih klavnicah ugotovil, da je skoraj vse primere trpljenja živali mogoče pripisati pomanjkljivostim osebja. Poročilo navaja skupaj 30 najpogostejših situacij v klavnem postopku, od prihoda in raztovora svinj do omamljanja in usmrtitve.
Podobno kot pri predhodnem nasvetu o perutnini je bilo največje število groženj za dobrobit živali – 29 od 30 opisanih primerov – posledica pomanjkljivosti osebja, kot so pomanjkanje usposabljanja ali utrujenost. Opisani primeri trpljenja živali vključujejo med drugim toplotni stres, žejo, dolgotrajno lakoto in dihalne težave.
V poročilu je posebej izpostavljeno pomanjkanje veščin ali nezadostno usposabljanje osebja. Težave z dobrobitjo živali niso povezane z dejanskimi delovnimi mesti, opremo ali poslovanjem. Slabo zasnovane naprave so sicer bile dodatni dejavnik pri pojavu nevarnosti, vendar niso bile vzrok. „Tudi v dobro zasnovani in opremljeni klavnici je izobraževanje osebja pomemben preventivni ukrep za preprečevanje trpljenja živali,“ navaja poročilo.
Poročilo o dobrobiti živali je del nove trajnostne politike EU, Zelene dogovora (Green Deal). V tem ima živilska politika, Strategija od kmetije do vilic (Farm to Fork), ključno vlogo. Kot del tega prenovnega procesa Evropska komisija trenutno pregleduje vse obstoječe določbe o dobrobiti živali. Na srečanju prejšnji teden je komisarka EU za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides povedala, da je potrebna „pravilna reforma zakonodaje o dobrobiti živali“. Ta je načrtovana za leto 2023.
Dobrobit živali je bila do zdaj predvsem tema Komisije za kmetijstvo. Vendar iz druge študije EU, ki je bila prav tako objavljena ta teden, izhaja, da bo kmetijski sektor AGRI v EU v prihodnje imel bistveno manj vpliva. V študiji je opisano, katere enote EU bodo odgovorne za različne dele Zelene dogovora in pod katerimi generalnimi direktorati (DG) bodo ti po novem spadali.
Samo v devetih od 27 predvidenih sprememb v uradnem svetovanju in političnem odločanju bo DG-AGRI še imel vodilno vlogo. V večini drugih primerov bodo to enote za okolje, varnost hrane, trajnost, delovne pogoje ali regionalni razvoj. V okviru Zelene dogovora bo kmetijstvo le eden izmed številnih delov.
Podoben »boj za moč in vpliv« se dogaja tudi med različnimi odbori Evropskega parlamenta. Že lani je bilo vprašanje, kdo bo imel kaj povedati. Prejšnji teden je v javnost pricurljalo pismo Pascala Canfina, francoskega predsednika Odbora za okolje ENVI. V pismu je okoljski odbor prekinil neformalno sodelovanje, ki je nastalo v preteklem letu med obema odboroma med pripravo strategije od kmetije do vilic.
Ravni pogovorov med obema odboroma o reviziji skupne kmetijske politike (SKP) so očitno močno zastali. Odločitev, da se ENVI-senčni poročevalci umaknejo iz pogajanj, je bila sprejeta pred dvema tednoma. Vodje političnih skupin tega odbora menijo, da je razkorak s kolegi iz AGRI neprekosljiv. Člani kmetijskega odbora AGRI so naj bi bili razočarani, vendar še niso dali uradnega odziva.
Morda bo to tema na ponedeljkovem mesečnem sestanku kmetijskega odbora. Takrat je načrtovan pogovor z okoljsko komisarko Sinkevicius. Razprava s komisarko za okolje, ocean in ribištvo bo tekla o biotski raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih.