Neposredni vzrok za predčasne volitve v Španiji je minuli teden zavrnitev predloga zakona o stanovanjski politiki po množičnih protestih proti izselitvi starejše ženske. Sanchezova centristično-leva manjšinska vlada je že več let tarča kritik desnih, republikanskih in populističnih frakcij zaradi več spornih škandalov z subvencijami in prijateljsko politiko.
Trg najemniških stanovanj
V anketah zadnje čase vladajoča stranka PSOE ne uživa dobre podpore, a dolgotrajni (in zdaj ponovno oživeli) protesti proti neoliberalni privatizaciji najemniškega trga odvračajo pozornost od prejšnjih škandalov. Predvsem kot rezultat vladanja prejšnje desne ljudske stranke (PP) je bilo v Španiji veliko poceni najemniških stanovanj privatiziranih in kapitaliziranih.
Desna večina
Prejšnji petek je parlament zavrnil dva predloga, s katerima je vlada Sánchez želela bolje zaščititi najemnike. Ti so nastali po obsežnih protestih zaradi visokih najemnin, stanovanjskega primanjkljaja in izselitev. Predlogi so vključevali tudi ukrepe proti izselitvam ranljivih najemnikov ter podaljšanje najemnih pogodb.
Promotion
Konservativna Ljudska stranka (PP), skrajno desni Vox in katalonska neodvisnostna stranka Junts so glasovali proti, s čimer so centristično-levi manjšinski vladi prizadejali občuten poraz. Glasovanje je ponovno pokazalo, kako težko ima Sánchez v parlamentu.
Pritisk
Sánchez in njegova Socialistična stranka (PSOE) sta že pod pritiskom zaradi korupcijskih primerov in škandalov. Kljub temu je premier večkrat izjavil, da želi odslužiti celoten mandat in volitve prirediti šele konec leta 2027. Nekatere nedavne ankete kažejo za ljudsko stranko PP približno 33 do 34 odstotkov, medtem ko PSOE dosega okoli 26 odstotkov. Populistični Vox pa je neposredno za njimi z okoli 18 odstotki.
Šibka pozicija Sáncheza močno spominja na položaj trenutnih voditeljev v Franciji, Italiji, Poljski in Nemčiji. V teh štirih velikih državah EU bodo prihodnje leto potekale volitve, tudi tam pa se pojavljajo radikalno leve in skrajno desne stranke.
Strah pred zamudami
Ker evropski krščanski demokrati (EPP) v Evropskem parlamentu vse pogosteje prilagajajo zakonodajne predloge, bodisi jih omilijo ali zaostrijo z glasovi (skrajno) desne večine, se lahko prihodnje leto spremeni tudi »politična barva« večine voditeljev držav EU. To bi v evropskem odločanju lahko povzročilo negotovost glede nujnih reform.
Strah pred zamudami in menjavami oblasti je eden razlogov, zakaj želi predsednica Komisije Ursula von der Leyen v vsakem primeru doseči, da se v naslednjih dveh do treh mesecih v Bruslju in Strasbourgu sprejmejo dokončne odločitve o številnih zadevah.