Evropska unija uvaja dodatno uvozno dajatev za kovinske in aluminijaste izdelke, ki niso proizvedeni v skladu z evropskimi okoljskimi in podnebnimi kriteriji. Uvedba ogljične kazni naj bi zagotovila zaščito evropske jeklarske industrije pred uvozom iz držav, ki niso članice EU.
Stroške t.i. CBAM-da-tve plačujejo uvozniki, ki te stroške lahko prenesejo na svoje kupce. Zaradi tega se cene za kupce znotraj EU, vključno z kmetijskimi podjetji in industrijskimi uporabniki, povečajo.
Od 1. januarja je CBAM v celoti uveden v Evropski uniji. Mehanizem se osredotoča na blago z visoko ogljično intenzivnostjo, kot so jeklo, aluminij in gnojila, in je del širše podnebne politike EU.
Podnebna politika naj bi zmanjšala onesnaževanje okolja, vendar povzroča tudi skrbi glede konkurenčnosti, dostopnosti in položaja sektorjev, ki so močno odvisni od uvoza.
EU s CBAM želi preprečiti, da bi bili evropski proizvajalci prikrajšani zaradi uvoza iz držav brez primerljivih davkov na CO₂. Sistem naj bi zagotovil bolj enake pogoje med domačo proizvodnjo in uvozom.
Hkrati znotraj EU odmevajo zahteve po izvzetjih ali začasni prekinitvi mehanizma. Nekatere države članice in sektorji opozarjajo, da bi lahko neokrnjena uporaba CBAM povzročila gospodarsko škodo. Spremembe ali začasne prekinitve so možne le po odobritvi držav članic EU in Evropskega parlamenta, kar postopek upočasnjuje.
Za ukrajinska podjetja ima CBAM že neposredne posledice. Od popolne uvedbe so proizvajalci kovin izgubili stranke v EU in zmanjšali proizvodnjo. Dodatni stroški na tono otežujejo izvoz.
Velik ukrajinski proizvajalec jekla je sporočil, da skoraj polovica letne proizvodnje trpi zaradi tega, ker evropski kupci ne oddajajo več naročil. Podjetja pozivajo ukrajinsko vlado, naj intenzivneje sodeluje z Evropsko komisijo glede odloga.