Von der Leyen poudarja, da bi eskalacija predvsem koristila Rusiji in Kitajski. S tem dogovorom ostaja transatlantsko sodelovanje ohranjeno, čeprav bodo morali evropski izvoznikom prinašati žrtve. Govori o "močnem, čeprav ne popolnem kompromisu".
ZDA ne obremenjujejo samo evropskega uvoza z dodatnimi dajatvami. Prav tako so prizadete Kitajska, Mehika in Kanada, vendar z bistveno višjimi uvoznimi kaznimi. Predsednik Trump to predstavlja kot zaščito ameriške industrije in delovnih mest, medtem ko hkrati s trgovinskimi partnerji vzpostavlja pritisk za nadaljnje odpiranje njihovih trgov.
Evropska unija se je odločila, da ne bo uvedla protidajat proti ameriškim izdelkom. Po mnenju von der Leyen bi to predvsem privedlo do spirale navzdol z še večjo škodo za obe strani. S zadržanim pristopom si Evropa po njenem mnenju pusti prostor za diplomacijo in prihodnje korekcije.
Posledice za evropsko kemično industrijo so znatne. Podjetja se bojijo višjih stroškov in izgube tržnega deleža v ZDA, ki so pomemben odjemalec. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bodo naložbe v nove tovarne ali inovacijske projekte zamaknjene ali pa preseljene drugam.
Tudi avtomobilska industrija skrbi. Ta sektor, ki močno sloni na izvoz v ZDA, se boji, da bodo nove tarife koristile konkurentom iz Azije in Mehike. Proizvajalci, ki se že soočajo z visokimi stroški prehoda na električna vozila, se zdaj soočajo z dodatnim pritiskom na marže.
Kljub temu je v Bruslju slišati tudi olajšanje. Politični voditelji poudarjajo, da je EU preprečila trgovinsko vojno in ohranila dostop do ameriškega trga. S tem se škoda razdeli, a gospodarski odnos ostane nedotaknjen.
Na finančnih trgih je bil dogovor sprejet z zmernim optimizmom. Investitorji cenijo jasnost, čeprav analitiki dogovor vidijo predvsem kot začasno premirje in ne trajno rešitev.
Von der Leyen vztraja, da je sodelovanje z Washingtonom ključno, tudi če pomeni bolečino za evropske sektorje. Bolje je imeti pomanjkljiv kompromis, kot pa uničujočo trgovinsko vojno, pravi.