V pogovoru z avstralsko televizijo je Rutte povedal, da bi mirovni dogovor lahko vključeval, da Rusija obdrži nadzor nad delom vzhodnih ukrajinskih provinc in Krima. To bi po njegovih besedah pomenilo "zamrznjen sporazum o prekinitvi ognja", kjer se sprejme situacija na terenu, a formalno ni priznana.
Izjave so bile podane pred skupnim video srečanjem evropskih voditeljev in ukrajinskega predsednika Zelenskega, kjer se bodo med drugim pogovarjali o tem, kako bodo oblikovali svoj položaj do združenih držav in Rusije.
Pred načrtovanim srečanjem na Aljaski med ameriškim predsednikom Trumpom in ruskih predsednikom Putinom so evropski voditelji skupno pozvali, da se ne sklepajo dogovori, ki bi dodelili ukrajinsko ozemlje Rusiji. Izjava poudarja, da je trajen mir mogoč le z vsemi pravicami suverenosti za Ukrajino.
Madžarska ni podpisala skupne izjave. Premier Orban, ki je v EU in Natu znan kot proruski, se je od nje distanciral. Njegovo zavračanje je povzročilo razkol v evropskem taboru tik pred ključnimi pogovori.
Evropski poziv Trumpu je prav tako vseboval sporočilo, da morajo ZDA še naprej podpirati Ukrajino tako vojaško kot ekonomsko. Hkrati so opozorili, da bi prehitro sklenjen mir brez zagotovil za varnost Ukrajine konflikt le začasno zamrznil.
Srečanje na Aljaski velja za pomemben preizkus za prihodnje odnose med ZDA, Rusijo in Evropo. Časovna uskladitev Ruttovih izjav nakaže, da ruska vojna v Ukrajini vstopa v novo diplomatsko obdobje. Medtem ko se spopadi na bojišču nadaljujejo, mednarodni sestanki iščejo politično rešitev — s tveganjem, da bo ta za Ukrajino manj ugodna, kot si želi.