Kmetijski komisar Hansen poudarja, da EU še naprej podpira Ukrajino, a hkrati mora biti pozorna tudi na evropski kmetijski sektor. V intervjuju za AFP je dejal, da pričakuje, da bo Evropska komisija pri naslednjem krogu odločitev manj odprta do dovoljevanja neomejenega uvoza. »Iščemo ravnovesje,« je dodal Hansen.
Od ruske invazije leta 2022 je Evropska unija Ukrajino podpirala na več načinov. Eden izmed njih je odprava uvoznih dajatev in kvot za ukrajinske kmetijske proizvode. Cilj je bil državo ekonomsko podpreti in olajšati izvoz žita, zelenjave, sadja in mesa v EU.
Ta začasni ukrep je hitro povzročil napetosti znotraj EU. Kmetje iz več držav EU so opozorili, da so ukrajinski izdelki na evropskem trgu dostopni po bistveno nižjih cenah. Govorili so o »subsidiranem tekmovanju« in se bali, da bodo sami trpeli zaradi odprtja meja.
Najbolj izrazito je do protesta prišlo v Franciji, Poljski in Romuniji. Francoski perutninarji so se pritoževali zaradi uvoza ukrajinskega piščanca, ki je cenejši od njihove proizvodnje. Na Poljskem so vznemirjenje povzročili veliki količini ukrajinskega žita, ki so pritiskali na lokalne cene in zasedali skladiščne zmogljivosti. Kritike so bile podobne tudi na Madžarskem in Slovaškem.
Čeprav so bila prvotna dogovora določena za eno leto, so jih že večkrat podaljšali. Hkrati so v zadnjem letu uvedli tudi prilagoditve. Tako veljajo od lanskega jeseni nove omejitve za uvoz nekaterih izdelkov, kot so sladkor, perutnina in jajca.
V EU se je debata o podpornih ukrepih za Ukrajino zaostrila. Nekatere države zagovarjajo podaljšanje prostotrgovinskih izjem, druge pa zahtevajo strožjo zaščito notranjega trga. Evropska komisija bo morala odločiti začetek junija, tik pred poletnim odmorom Evropskega parlamenta.
V Ukrajini z zaskrbljenostjo spremljajo prihajajoče evropske odločitve. Za državo je izvoz v EU ključen za gospodarsko preživetje. A nekateri analitiki opozarjajo, da prevelika odvisnost od EU trga predstavlja tveganja za Kijev, še posebej, če politična podpora upade ali se spremeni pogoje.