Evropski uradniki priznavajo, da ima vstop Ukrajine posledice, ki presegajo nujne reforme v Kijevu. Obseg velike ukrajinske kmetijske panoge jasno kaže, da bodo prilagoditve potrebne tudi znotraj same EU. Gre torej za nekaj več kot zgolj običajno širitev.
Ukrajinski uradniki opozarjajo, da se v pogovorih z evropskimi predstavniki odkrito priznava, da Ukrajine ni mogoče primerjati z manjšimi državami, ki so se EU pridružile prej. Obseg in struktura kmetijskega sektorja namreč povzročata pritisk na obstoječe evropske dogovore in okvire politike EU.
Hkrati se priznava, da so skrbi znotraj držav EU deloma nastale zaradi podobe, ki jo je Ukrajina sama vrsto let ustvarjala. Ukrajina je bila predstavljena kot kmetijska velesila, kar je pri EU partnerjih vzbudilo vtis, da bo ta sektor prevladoval na evropskem trgu.
Po mnenju nekaterih ukrajinskih predstavnikov je ta podoba pretirana. Ukrajina ni prva v Evropi po obsegu svoje kmetijske izvozne dejavnosti. Po njihovem mnenju naj bi ta realistični poudarek pomagal, da bo razprava o vstopu bolj realna in da se bodo osvobodile pretirane pričakovanja in strahovi.
Ostaja dejstvo, da je Ukrajina predvsem močna v pridelavi žit in oljnic ter na tem področju deluje mednarodno konkurenčno. Priznava se tudi, da je ukrajinski kmetijski sektor manj močan pri ustvarjanju visoke dodane vrednosti znotraj kmetijske verige.
Priprave na vstop v EU ukrajinski predstavniki sami opisujejo kot nepopolne. Splošna pripravljenost je ocenjena na približno štirideset do petinštirideset odstotkov. Le določen del pogajalskih poglavij presega povprečje.
Po mnenju vpletenih so reforme v običajnih okoliščinah mogoče znotraj nekaj let, vendar bo potrebnega časa tako za zakonodajo kot za izvajanje. Hitrih rešitev ne pričakujejo. Nekateri viri omenjajo možen vstop leta 2028.
Razprava o obsegu in posledicah za evropsko in ukrajinsko kmetijstvo kaže, da vstop ni zgolj tehničen seznam opravkov, ampak proces, ki posega v obstoječe razmere. Tako Ukrajina kot EU priznavajo, da sta vzajemni prilagoditvi neizogibni, izid pa bo odločilen za prihodnost evropske kmetijske politike.