V sosednji Nizozemski je ekstremno desničarska PVV-vlada padla zaradi vprašanja, ali je treba nadzor na meji zaradi prihoda tujcev razširiti.
Trije somalski prosilci za azil so bili maja ob prihodu na železniško postajo Frankfurt an der Oder nemški mejni policiji vrnjeni na Poljsko, brez da bi bila njihova prošnja za azil sploh obravnavana v Nemčiji. Sodišče je odločilo, da je to v nasprotju z evropsko uredbo o Dublinu. EU predpisi namreč zahtevajo, da države članice EU tujcem omogočijo vložitev prošnje za azil, če ne predstavljajo grožnje javnemu redu.
Ta sodba je udarec za migracijsko politiko vlade Merz. Kmalu po prevzemu funkcije je Merz, pod pritiskom naraščajoče protiimigrantske stranke Alternative für Deutschland (AfD), sporočil, da bo Nemčija vodila strožjo migracijsko politiko. V maju je bil izdan ukaz za zavračanje nedovoljenih migrantov, vključno s prosilci za azil, na meji.
Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je kljub sodni odločitvi zagovarjal strožje ukrepe in zatrdil, da bo vlada še naprej zavračala ljudi na meji v okviru evropske zakonodaje. To po pričakovanjih pomeni več sodnih postopkov.
Kritiki, vključno z opozicijsko stranko Zeleni in organizacijo za človekove pravice Pro Asyl, sodbo vidijo kot potrditev, da je nova migracijska politika v nasprotju z evropsko zakonodajo.
Sodba ima tudi širše posledice za druge države EU. Poudarja, da morajo biti nacionalni ukrepi za zavrnitev dostopa prosilcem za azil skladni z evropsko azilno politiko, kot je določena v uredbi o Dublinu. To lahko vpliva na države, ki razmišljajo o podobnih ukrepih ali so jih že uvedle.
Na Nizozemskem so načrti za še strožje azilne zakone ta teden povzročili politične napetosti v koaliciji. Ekstremno desničarska vlada pod vodstvom vodje PVV Geerta Wildera je v torek padla, potem ko so trije koalicijski partnerji zavrnili nadaljnjo zaostritev že dogovorjenih, a še ne uveljavljenih, strožjih azilnih zakonov.
Podobno kot v Nemčiji so tudi na Nizozemskem desnosredinska VVD pod pritiskom rasti Wildersove PVV zaostrile svoj protipriseljenski položaj. Nasprotniki so med drugim opozarjali na pravne omejitve, ki izhajajo iz evropske zakonodaje in nedavne nemške sodbe. V političnih krogih na Nizozemskem zdaj govorijo o razpisu novih volitev jeseni.
Nemška vlada se zdaj sooča z izzivom prilagoditve migracijske politike evropskim predpisom. Hkrati pa notranje politične sile, kot je AfD, še naprej pritiskajo na strožjo migracijsko politiko. To bo v prihajajoči nizozemski volilni kampanji tudi (spet) igralo pomembno vlogo.