Srečanje je predvsem namenjeno razpravi o smernicah politike širitve. Udeležujejo se ga tako voditelji EU kot kandidatk za članstvo. Hkrati Evropska komisija predstavlja svoja nova evalvacijska poročila, ki po mnenju Bruslja ugotavljajo, kako daleč so države pri svojih reformah in usklajevanju s pravili EU.
Ukrajina in Moldavija se zdijo najbližje članstvu. Obe državi imata status kandidatk in upata, da bodo v prihodnjih mesecih lahko začele formalna pogajanja. Kljub temu ostaja negotov čas dejanskega pristopa, deloma zaradi političnih ovir znotraj Unije.
Za sprejem novih držav je potrebna enotna privolitev vseh trenutnih članic. Da bi lahko obšli politične zadržke madžarskega premierja Viktorja Orbana, v Bruslju delajo na proceduralnih rešitvah. Pri tem lahko 26 drugih držav EU soglaša, medtem ko se zadnja (madžarska) odločitev preloži na prihodnjo odločitev.
Po besedah predsednice komisije Ursule von der Leyen širitve ni le vprašanje rasti, temveč tudi varnosti. Vojna v Ukrajini je EU približala njej bližnjim sosedam. "Večja Unija je varnejša Unija," je dejala prej, s čimer je izrazila podporo vzhodnim kandidatom.
Srbiji Bruselj močno očita. V prihajajočem poročilu je razvidno, da reforme tam zastajajo in da država premalo distancira od Rusije. Kljub temu srbska vlada vztraja pri cilju članstva v EU, kljub padajoči podpori med prebivalstvom.
Tudi prihodnost Gruzije je pod pozornim drobnogledom. Evropska komisija je zaskrbljena zaradi naraščajočega ruskega vpliva in upada demokratičnih institucij. Komisarka Marta Kos je priznala, da je Bruselj v preteklosti premalo ukrepal proti (ruskim) zunanjim vmešavanjem v Gruzijo.
Na vrhu razpravljajo o novem modelu pridružitve. Ta bi lahko vključeval preizkusno obdobje, v katerem nove države članice še nimajo polne možnosti veta. Takšno "Evropo dveh hitrosti" naj bi preprečilo, da EU postane preveč okorna pri sprejemanju odločitev, vendar ta ideja sproža tudi nasprotovanja.
Komisarka Kos je prej poudarila, da se je EU "naučila iz preteklih napak" in da morajo reforme potekati vzporedno s širitvijo. Komisija želi bolj jasno določiti, kaj se pričakuje od kandidatk pred polnim sodelovanjem v Uniji.
Številni evropski voditelji širitvo vidijo kot priložnost, a tudi kot tveganje. Večja Evropa zahteva hitrejše odločanje in manj ovir. Zato EU razmišlja o prilagoditvi pravila enotnosti, da ena država ne bi mogla več blokirati celotnega postopka.
Kritiki prav tako opozarjajo, da trenutnih 27 držav EU še vedno ni potegnilo pravih lekcij iz Brexita, izstopa Združenega kraljestva iz EU. Po njihovem mnenju mora EU najprej temeljito modernizirati svoj upravni model, preden bodo sprejete nove države.