Spopad se vrti okoli načrtov Evropske komisije za drugačno razdelitev satelitskih frekvenc. Brusel želi del teh rezervirati za evropske ponudnike. Zaradi tega bi ameriška podjetja, kot je SpaceX, lastnik Starlinka, imela manj možnosti za širitev svojih satelitskih storitev v Evropi.
EU-frekvence
Evropski načrti so del smernic EU za manjšo odvisnost od ameriške tehnologije. Bruselj želi evropskim podjetjem ponuditi več možnosti pri satelitski komunikaciji, shranjevanju podatkov in digitalnih storitvah. S tem si EU prizadeva pridobiti več nadzora nad lastnimi digitalnimi viri in občutljivimi informacijami.
Uničujoče
Evropska komisija je 27. maja predstavila predloge za novo razdelitev satelitskih frekvenc. Evropski parlament in vlade EU o tem še odločajo. Ameriška opozorila za zdaj niso povzročila konkretnih ukrepov maščevanja, vendar ameriški veleposlanik v EU ta mogoča prizadevanja za evropska podjetja označuje kot uničujoča.
Grožnja ni samostojna. Predsednik Donald Trump je že prej opozoril na ameriško trgovinsko preiskavo glede evropskih glob velikim ameriškim tehnološkim podjetjem. Tako so evropska pravila o konkurenci postala del širšega trgovinskega spora med Brusljem in Washingtonom.
Ne podaljšati
Trenutno imajo ameriška satelitska podjetja Viasat in EchoStar nekaj evropskih frekvenc. Njihove obstoječe pravice do uporabe potečejo maja 2027. Novi režim bo določil, katera podjetja bodo po tem dobila dostop. Evropski ponudniki bi imeli prednost za del razpoložljivega prostora.
Washington se tudi upira evropskim načrtom omejitve uporabe ameriških oblačnih storitev. ZDA priznavajo, da mora EU lahko varovati občutljive državne informacije, vendar menijo, da ameriških podjetij ne smejo diskriminirati. Predlagana evropska zakonodaja naj bi institucijam in nadzornikom dala več nadzora nad shranjevanjem podatkov ter digitalno infrastrukturo.
Odškodninski zahtevek
Po raziskavi, ki jo je naročila ameriška tehnološka panoga, bi strožja evropska pravila v desetih letih ocenjena povzročila izgube v višini 115 milijard evrov. To je precej več kot najvišja ocena 18 milijard evrov Evropske komisije. Ameriška ocena pa upošteva še strožje omejitve, kot so trenutno predlagane.
Raziskovalci pričakujejo, da bodo ameriške institucije in podjetja morale nastati velike stroške, ko bodo prehajala k drugim neevropskim ponudnikom in prilagajala obstoječe računalniške sisteme. Predvsem bodo prizadete banke, bolnišnice, energetska podjetja in prometna podjetja.
