Zelenski je jasno povedal, da bodo morebitni mirovni dogovori vsebovali kompromise, ki ne bodo vsem po godu. Po njegovih besedah je zato nujen širok dialog z ukrajinsko družbo, ki mu lahko sledita referendum in volitve.
Zelenski poudarja, da je glavni cilj končanje vojne. V tem okviru Ukrajina dela na mirovnem načrtu s dvajsetimi točkami, ki med drugim vključujejo varnostne garancije in dogovore o obnovi. Po predsednikovih besedah so v tem načrtu tudi ustrezni popusti, za katere prizna, da lahko povzročijo družbeno nezadovoljstvo.
Zaradi tega želi Zelenski odločno vključiti ukrajinsko prebivalstvo v odločanje. Poudarja, da je posvetovanje ključno, kadar dogovori naletijo na odpor. Na koncu, pravi, obstajajo demokratična orodja, kot so referendumi in volitve, s katerimi lahko prebivalstvo izrazi svojo voljo.
Pri pogovorih o varnostnih garancijah sodelujejo tudi mednarodni partnerji. Zelenski omenja, da so Združene države Amerike in tako imenovana koalicija držav, pripravljenih sodelovati, vključene v ta proces. V povezavi s tem govori o posvetovanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttom o možnih garancijah.
Vloga Združenih držav je pomembna tudi v širši razpravi o evropski varnosti. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se je jasno opredelil proti idejam o ločitvi evropske obrambe od Washingtona. Po njegovih besedah Združene države popolnoma podpirajo zvezo NATO.
Rutte trdi, da mora Evropa prevzeti več odgovornosti za svojo lastno varnost, med drugim z višjimi obrambnimi izdatki. Hkrati poudarja, da se mora to zgoditi znotraj transatlantskega okvira. Po njegovih besedah večja evropska angažiranost ne sme biti razumljena kot opustitev sodelovanja z Združenimi državami.
Njegove izjave so odziv na glasove v Evropi, ki zagovarjajo večjo strateško avtonomijo. Nekateri evropski politiki se sprašujejo, ali se Evropa lahko še vedno zanese na Združene države, in predlagajo, da evropske enote delujejo pod lastno zastavo. Rutte opozarja, da bi tak pristop podrival zvezo NATO.