V nekaterih živilskih blagovnih znamkah obstajajo razlike v okusu med vzhodno- in zahodnoevropskimi državami, vendar ne v kakovosti. Nadaljnja raziskava Evropske komisije ugotavlja, da so včasih prisotne razlike v recepturah, vendar to ni povezano z geografskimi tržnimi območji.
EU s to raziskavo in ugotovitvami odgovarja na vse pogostejše pritožbe predvsem iz vzhodnoevropskih držav EU, da se v njihovih trgovinah prodajajo cenejše in manjše različice določenih znamk kot v zahodnoevropskih državah. Predhodna raziskava dvajsetih znamčnih izdelkov je že pokazala, da so v polovici primerov razlike v okusu in spremembe v recepturi prisotne.
V okviru študije so raziskovalci preučili dvajset pakiranih živilskih izdelkov. Pri polovici iz njih so pri zaužitju zaznali razlike v okusu, ki jih je bilo treba pripisati spremembam v sestavi, priznavajo raziskovalci. Vendar pa v smislu kakovosti hrane ni govora o diskriminaciji.
Takratni predsednik Evropske komisije, Jean-Claude Juncker, je pred štirimi leti poudaril, da ne more sprejeti, da se v nekaterih delih Evrope – v isti embalaži in z enakim marketingom – prodaja hrana slabše kakovosti kot v drugih regijah.
Proizvajalci hrane so pojasnili, da obstajajo včasih razlike v recepturah, da bi zadovoljili lokalne okuse in povpraševanje. Vendar za morebitne razlike med vzhodom in zahodom – kot je bilo prej predlagano – ni dokazov.