Poročilo Europe’s Environment 2025 prikazuje temno sliko. Čeprav so izpusti toplogrednih plinov od leta 1990 upadli za 37 odstotkov in se je delež obnovljive energije od leta 2005 podvojil, je splošno stanje okolja „nepovoljno“. Biotska raznovrstnost se še naprej zmanjšuje, več kot osemdeset odstotkov zaščitenih habitatov je v slabem stanju. Prav tako je od šestdeset do sedemdeset odstotkov tal v Evropi degradiranih.
Po navedbah EEA pritisk predvsem povzročajo netrajnostni vzorci proizvodnje in porabe, zlasti v kmetijstvu in prehranski verigi. Le 37 odstotkov površinskih voda v Evropi je še vedno v dobrem ekološkem stanju. Pomanjkanje čiste vode prizadene že tretjino prebivalstva in evropskega ozemlja.
Evropa se segreva dvakrat hitreje kot svetovno povprečje. Posledice tega postajajo vse bolj očitne v obliki ekstremnih vremenskih razmer, poplav, suš in gozdnih požarov.
Med letoma 1980 in 2023 so gospodarske izgube v EU dosegle več kot 700 milijard evrov, pri čemer je samo obdobje 2021–2023 povzročilo za več kot 160 milijard evrov škode. Leta 2022 je po ocenah zaradi vročinskih valov umrlo 70.000 ljudi.
Agencija opozarja, da podnebne spremembe in degradacija okolja neposredno ogrožata konkurenčnost Evrope. Gospodarstvo je močno odvisno od naravnih virov, medtem ko njihova kakovost upada. Za ohranjanje odpornosti ključnih sektorjev, kot sta preskrba s hrano in pitno vodo, je nujno boljše upravljanje zemljišč in voda.
V poročilu je izpostavljeno, da so ukrepi Green Deala (prejšnje komisije EU) ključni za preprečevanje nadaljnjega poslabšanja. Kljub temu se v Evropskem parlamentu zadnje čase več konservativnih in desnih skupin zavzema za razveljavitev teh pravil, predvsem v kmetijstvu in energetiki. Po mnenju Agencije za okolje bi oslabitev okoljskih zakonov pravzaprav povečala gospodarska in socialna tveganja.
Kljub negativnim trendom EEA zaznava tudi svetle točke. Kakovost zraka se je izboljšala, energetska učinkovitost je narasla, krožno gospodarstvo pa se širi. Obnovljivi viri energije so leta 2023 predstavljali več kot četrtino celotne porabe energije v Evropski uniji. S tem se povečuje verjetnost, da bo EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna, če trenutna politika ne bo spremenjena.
Po mnenju agencije mora EU vztrajati pri svojih trajnostnih ciljih in se izogibati varčevalnim ukrepom na področju okolja. V nasprotnem primeru celina grozi nepopravljiva ekološka in gospodarska upad. „Tisto, kar naredimo danes, bo oblikovalo našo prihodnost,“ je ob predstavitvi poročila povedala direktorica EEA Leena Ylä-Mononen.