Ta konec tedna je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu potekala še ena razprava, kjer je nekaj sto državljanov EU iz 27 držav članic razpravljalo o »prihodnosti Evrope«. Med njimi je bilo – tako kot na dveh prejšnjih panelih državljanov EU – tudi deset Nizozemcev. Tokrat so se predvsem pogovarjali o podnebnih spremembah, okolju in zdravju.
Panel »Podnebne spremembe, okolje/zdravje« se je ukvarjal s posledicami podnebnih sprememb, okoljskimi vprašanji in novimi zdravstvenimi izzivi. Ta področja so povezana tudi s kmetijstvom, prometom in mobilnostjo, energijo ter prehodom v nizkoogljične družbe.
»Če želimo leta 2050 našim (vnukom) zapustiti čistejšo Evropo, moramo začeti že danes spreminjati svoje vedenje. EU bi lahko prav tako sama postavila dober zgled,« je v nagovoru na plenarni seji poudarila Nizozemka Marieke Lopers (ki živi v Smildeju).
Kot menedžerka za spremembe v kemični industriji je gostiteljem povedala, da vegetarijanci v menzi Evropskega parlamenta ne bi smeli prositi za prilagojeni meni, ampak naj bi bil na jedilniku veganski jedilnik standard, medtem ko bi morali mesojedci vreči besedo, če želijo meso.
Udeleženci konference tudi ne bi smeli avtomatično prevažati z avtobusom od hotela do parlamenta. Poudarila je, da večina udeležencev lahko z lahkoto pešači četrt ure, po potrebi pa bi lahko zaprosili za avtobusni prevoz.
Lopers, mati dveh šoloobveznih otrok, je opozorila tudi na pomembnost izobraževanja. »Gre za to, kaj je standard in kaj izjema. Sprememba vedenja se začne pri sebi. Že v šolah lahko začnemo s tem. Poglejte, kako je na Norveškem ali v Poljski povsem običajno, da otroci en dan na teden preživijo na podeželju in se spoznajo z rastjo in razvojem ljudi in živali.«
Po njenem mnenju bi EU lahko prenehala z dragimi oglaševalskimi kampanjami, ki spodbujajo uživanje mesa. Prav tako bi lahko Evropska unija v trgovinskih sporazumih in na področju kmetijstva ukrepala bolj odločilno.
»Zakaj uvažamo milijone kilogramov soje kot krme z druge strani sveta, jo hranimo in gnojimo na nekaj hektarjih nizozemskih zemljišč, nato pa živali ali meso izvažamo nazaj na drugo stran sveta? Koliko goriva, energije in onesnaževanja misliš, da to stane?«
Po mnenju Lopersove se v razpravah o evropskih zadevah še vedno preveč pogosto najprej gleda na denar, na finančne stroške. Najprej bi morali oceniti, kako onesnažujoče ali potratno nekaj je. Za preveč onesnaževalnih dejanj še vedno ni določena cena.
»To velja tudi za vso finančno pomoč šibkejšim državam EU: te države moramo podpirati ne z denarjem, temveč z našim znanjem in izkušnjami. Pri tem bi lahko tudi Nizozemska imela koristi. Subvencija bi morala biti šele tretja ali četrta možnost,« je poudarila.
Lopersova je to primerjala z pogosto slišanimi argumenti glede razvojne pomoči: revnim ne dajemo ribe, temveč palico za ribolov in jih učimo, kako loviti ribe…
Konferenca o prihodnosti Evrope se je začela spomladi letos in traja do spomladi 2022. Organizacijo postopka sodelovanja so prevzeli člani Konference o prihodnosti Evrope, v kateri so politiki, ki zastopajo EP, Evropsko komisijo in države članice EU. Poleg tega je več držav članic EU, med njimi tudi Nizozemska, pripravilo »svojo« vizijo prihodnosti EU.
Z dialogom državljanov »Pogled na Evropo« lahko vsi prebivalci Nizozemske delijo svoje ideje o prihodnosti Evrope. Pobuda »Pogled na Evropo« prihaja iz Ministrstva za zunanje zadeve in je del Evropske konference o prihodnosti Evrope. Ideje prebivalcev celotne Evropske unije (EU) se uporabljajo za oblikovanje načrtov za prihodnost Evrope.