Od obdobja koronavirusa Evropejci veliko pogosteje naročajo majhne izdelke iz velikih mednarodnih spletnih trgovin. Predvsem kitajske platforme dnevno pošiljajo milijone paketov v Evropo. Ti pošiljki pogosto ostanejo pod vrednostnim pragom 150 evrov, zaradi česar so oproščene carin in jih ob prehodu meje redko pregledajo.
Evropski parlament to izjemno stanje ocenjuje kot nevzdržno. Gre za nepošteno konkurenco za evropska podjetja, ki morajo spoštovati vse predpise. Hkrati na ta način v EU pogosto vstopajo izdelki, ki ne izpolnjujejo evropskih varnostnih, okoljskih in potrošniških standardov.
Velikokrat omenjeno težavo predstavlja dejstvo, da večina teh paketov potuje po zračni pošti kot tako imenovane "pošiljke nizke vrednosti". Zaradi tega skoraj ni carinskega nadzora. Izdelki so pogosto nepravilno ali zavajajoče deklarirani, da bi se izognili uvoznim dajatvam.
Predlog o fiksnem davku dveh evrov na paket naj bi to prakso odvrnil. Hkrati bi ta denar omogočil boljši nadzor. Razmišlja se o uporabi tega prihodka za krepitev carinskih pregledov in zaščito potrošnikov v EU.
Poleg uvoznega davka želijo evropski poslanci, da velike kitajske platforme prilagodijo svojo logistiko. Idealno bi bilo, da Kitajci odprejo lastne distribucijske centre znotraj EU, od koder bi izdelke distribuirali v skladu z evropskimi predpisi. To bi omogočilo tudi strožji nadzor nad okoljskimi normativi in pravicami do vračil.
Obstaja tudi kritika trenutnih digitalnih platform. Potrošniki pogosto mislijo, da kupujejo v evropski trgovini, čeprav je prodajalec registriran izven EU. Zato pogosto ni jamstva, postopki vračil so nejasni in pritožbe niso ustrezno obravnavane.
V predlogih se sliši tudi poziv k sodelovanju med državami EU. Nacionalne carine bi morale deliti podatke o sumljivih pošiljkah in malomarnostih spletnih trgovin. Centralna podatkovna baza EU bi pri tem lahko pomagala, med drugim za hitrejše odkrivanje ponavljajočega se goljufanja.
Čeprav se zdi načelna podpora za idejo davka na pakete široka, mora predlog najprej prestati postopek pri Evropski komisiji in vladah držav članic EU. Šele nato lahko sledijo zakonske spremembe. Medtem pa narašča pritisk na EU, da hitro ukrepa proti tistim, ki mnogi vidijo kot sistematični način izogibanja pravilom.