Evropska komisija imenuje načrt ameriškega predsednika Trumpa za dobrodošel »začetek«, vendar opozarja, da ostaja veliko odprtih vprašanj. Von der Leyen vidi napredek, vendar ne dogovora, ki bi bil že blizu dokončanja. EU želi najprej jasnost glede možnih posledic za Ukrajino.
Čeprav Bruselj preučuje, kje ameriški načrt prinaša napredek, se Evropejci distancirajo od politične smeri, ki jo načrt kaže. Evropski voditelji ne želijo dogovora, v katerem bi bilo Rusiji na kakršenkoli način treba ‘kompenzirati’. Za EU je nesprejemljivo, da bi bil dogovor sprejet brez soglasja Ukrajine.
Po besedah Von der Leyen ni »pravičnih znakov«, da bi Moskva želela prenehati z nasiljem. Zato mora pritisk na Rusijo ostati popolnoma vzdržan. Prav zato vztraja, da je treba za to uporabiti zasežena ruska bančna sredstva.
Za Bruselj je eno izhodišče nespremenljivo: meje se ne smejo spremenjivati z nasiljem. Von der Leyen opozarja, da bi sprejemanje teritorialnih sprememb odprlo vrata prihodnjim konfliktom. Vsako ureditev, ki prilagaja meje Ukrajine, zavrača.
Komisija ponavlja, da so interesi Ukrajine in Evrope neločljivo povezani. Varnost Ukrajine opredeljuje kot evropsko varnost. Zato je Evropski parlament potrdil načrt za vlaganje 1,5 milijarde evrov v gradnjo skupne evropske obrambne industrije. Del tega, 300 milijonov evrov, je namenjen vojaški pomoči Ukrajini.
Lani so potekala dolgotrajna pogajanja med državami EU o merilih za članstvo. Zaradi ruske vojne proti Ukrajini in nihajoče ter omahane podpore trenutnega predsednika zveze NATO-partnerice Združene države Amerike si evropske države želijo bolj prevzeti nadzor v svoje roke.
Francija je zagovarjala strožjo politiko 'kupuj evropsko', da bi spodbudila evropsko obrambno in orožno industrijo, medtem ko so bile države, kot je Nizozemska, naklonjene večji prožnosti pri nakupu orožja iz ZDA, Velike Britanije in drugih nečlanskih držav EU.