Nasprotovanja predvsem s strani kmetijskih držav se urejajo znotraj obstoječih postopkov EU, zato komisija meni, da formalne spremembe besedila niso več potrebne.
Odločitev, da se sporazum predstavi v sedanji obliki, zmanjšuje verjetnost, da bi večina držav EU lahko še blokirala njegovo dokončno potrditev. Bruselj je prav tako opustil možnost, da bi pogodbo potrdili v ločenih delih. Razdeljen postopek bi povečal tveganje, da bo en del sprejet, drug pa zavrnjen, kar bi lahko ustavilo celoten paket.
Mercosur sporazum je eden največjih trgovinskih dogovorov, ki jih je EU kdaj sklenila. Predvideva odpravo znatnega dela uvoznih dajatev in tako ustvarja skupni trg s stotini milijoni potrošnikov. Evropska komisija želi pogodbo zaključiti še letos kot del širše revizije trgovinske strategije.
Za kmetijske organizacije in zveznila iz različnih držav EU je ta obet povod za ponovno mobilizacijo. V Franciji so sindikati napovedali ponovne ulice prosvede in blokade cest, s katerimi želijo povečati pritisk na vlado. Prav tako se protesti pripravljajo v Italiji in na Poljskem, kjer kmetje grozijo z množičnimi shodi v prestolnicah in pred vladnimi zgradbami, da bi preprečili potrditev.
Evropska komisija poudarja priložnosti, ki jih prinaša sporazum. Okrepil bi položaj evropskih podjetij po svetu in omogočil dostop do trga z močno rastočim povpraševanjem po industrijskih proizvodih in storitvah. V kombinaciji z novimi pogajanji z azijskimi in afriškimi državami Bruselj vidi Mercosur pogodbo kot ključno gradnik za večjo gospodarsko moč.
Pričakovanja v kmetijstvu so očitno drugačna. Kmetje se bojijo, da bo prihajajoči dotok cenejšega južnoameriškega govejega mesa, piščančjega mesa in sladkorja spodkopal konkurenčnost evropskih proizvajalcev. Obstajajo tudi pomisleki glede razlik v okoljskih in proizvodnih standardih, zaradi katerih bi bili evropski kmetje nepravično oškodovani. Zagovorniki pogodbe to zanikajo in opozarjajo na obstoječe zaščitne mehanizme.
Mednarodni kontekst pomembno vpliva na Brusljino željo po hitrosti. Nedavna povišanja uvoznih dajatev ZDA na evropske izdelke so povečala pritisk, da se kjerkoli drugje zagotovijo nove trgovinske prednosti. Zato se Mercosur sporazum ne vidi le kot gospodarska priložnost, temveč tudi kot odgovor na spreminjajoča se geopolitična razmerja.
Poleg tega želi predsednica Von der Leyen pogodbo zaključiti v času trenutnega brazilskega predsedstva Mercosurja.
Postopek, ki se zdaj začne, najprej vodi do razprave ministrov 27 držav članic, nato pa do glasovanja v Evropskem parlamentu. Tako je končna odločitev v rokah političnih institucij. Pričakuje se, da če bo postopek potekal brez novih blokad, bo formalno zaključitev mogoč še letos.
Posodobitev: Evropska komisija je prav tako odločila, da bo posodobila in razširila obstoječo trgovinsko pogodbo z Mehiko. Ta bo sočasno predložena v potrditev državam EU in Evropskemu parlamentu.

