V tem večletnem finančnem okviru (MFK) evropski komisarski predstavniki predlagajo močno prerazporeditev trenutnih proračunov in sredstev EU. O tem se morajo zdaj v prihodnjih mesecih dogovoriti ministri za finance 27 držav članic EU in Evropski parlament.
Evropska unija premika svoje prioritete k višjim obrambnim izdatkom in močnejši industrijski politiki. Posledično pritiski na proračune za okolje in podnebje naraščajo. To odpira vprašanje, ali so dogovorjeni cilji za znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov še dosegljivi.
EU je vrsto let močno vlagala v zmanjševanje emisij. Z novim poudarkom na obrambo in industrijsko neodvisnost zdaj podnebna politika izgublja terenu. Strokovnjaki opozarjajo, da zaradi tega cilja po polovici zmanjšanih emisij v prihodnjih petnajstih letih ni mogoče doseči.
Hkrati je ohranjanje in obnova barij na močvirjih postala prioriteta. Povrnitev mokrišč na rečnih deltah in primorskih območjih lahko ujame veliko ogljika in prepreči izgubo močvirij. Kritiki pa opozarjajo, da ta pristop še ni dovolj znanstveno preverjen. Zato je dejanski prispevek k podnebnim ciljem negotov.
Na Finskem, Poljskem in v baltskih državah trenutno potekajo načrti za povrnitev velikih gozdnih in naravnih območij ob meji z Rusijo. Ta območja naj bi v primeru morebitne vojaške grožnje služila kot naravna ovira pred tanki.
Danska je pred kratkim prejela dovoljenje Evropske komisije za porabo več kot 626 milijonov evrov za zasaditev novih gozdov. S tem bo na tisoče hektarjev kmetijskih zemljišč, predvsem iz mlečne industrije, preoblikovanih v naravna območja.
Danska vlada, gospodarstvo in občinske uprave so v zadnjih letih pripravili obsežen tripartitni načrt prehoda za dansko podeželje ter za intenzivno dansko kmetijstvo in živinorejo.
Pri tem niso zapisali, česa vsi zainteresirani predvsem nočejo, ampak kaj si skupaj želijo. Gre za enega največjih naravovarstvenih projektov v Evropi v zadnjih letih.
Odobritev danskih načrtov dokazuje, da Bruselj subvencij za gozdarjenje in naravno obnovo ne šteje več za motnjo trga. Pred tem so takšne subvencije pogosto veljale za nepošteno konkurenco med kmeti in drugimi sektorji. Zdaj je naravna obnova ključni del evropske podnebne in okoljske strategije, čeprav je proračun omejen.
Mednarodno priznavajo, da so mokrišča izjemno pomembna. Njihova obnova pomaga ne le pri znižanju emisij CO2, ampak tudi pri varstvu biotske raznovrstnosti. Poročila poudarjajo, da evropske države zaostajajo pri naravni obnovi, kot je recimo povrnitev izginulih močvirskih območij.
Evropska komisija tudi vse pogosteje poudarja, da lahko države EU okoljske in podnebne subvencije uporabljajo za podporo kmetijstvu in prehrambni industriji, če so ti sektorji pripravljeni sprejeti subvencijske kriterije, ki niso specifični samo za njihovo panogo.