Celoten Evropski parlament bo ta teden glasoval o novi evropski prehranski politiki, strategiji od kmetije do mize. Najpomembnejše vprašanje bo, ali bo večina vseh poslancev podprla razširitev in zaostritev, ki jih je pod vodstvom ENVI-okoljske komisije uvedla v prvotni predlog Evropske komisije.
Strategija, predstavljena maja 2020, je del paradnega konja Komisije Von der Leyen, Zelenega dogovora podnebnega komisarja Fransa Timmermansa. Ta Zeleni dogovor ne vključuje le okoljskih ukrepov proti onesnaževanju zraka, tal in vode, ampak tudi za izboljšanje biotske raznovrstnosti in kakovosti hrane.
Zaradi tega morajo skoraj vsi komisarski člani na svojih področjih politike uvesti tudi podnebne in okoljske ukrepe.
To velja tudi za kmetijstvo, živinorejo in dobrobit živali. Tako mora biti uporaba pesticidov zmanjšana za 50 %, izguba hranil pa za 50 %. Zaradi tega se lahko med drugim uporaba gnojil, tudi kmetijskih gnojil, zmanjša za 20 %.
Tudi uporaba antibiotikov v živinoreji mora biti zmanjšana za polovico, pričakuje se pa tudi povečanje deleža površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, s približno 8 % na 25 % v celotni EU.
V Strasbourgu je ta teden napeto vprašanje, ali bodo člani Evropskega parlamenta sledili nedavnemu glasovanju Odbora za kmetijstvo in okolje Evropskega parlamenta. Septembra sta okoljski odbor ENVI in AGRI-odbora za kmetijstvo sprejela cilje strategije Od kmetije do mize. Njuno poročilo je bilo sprejeto s 94 glasovi za, 20 proti in 10 vzdržanji.
Poleg tega so podprli priporočila svojih dveh poročevalcev, nizozemske Anje Hazekamp (PvdD) in italijanskega krščanskodemokrata Herberta Dorfmanna. Po njihovem poročilu ukrepi, ki jih predlaga Evropska komisija, ne smejo biti preveč neobvezni in morajo biti obvezni za države članice EU.
Poročilo je bilo v celoti sprejeto, vključno z 48 kompromisnimi amandmaji, od katerih je več sprožilo ostre odzive kmetijske skupnosti.
Eden od njih poudarja potrebo po „zavezujočem značaju” ciljev zmanjševanja uporabe pesticidov, izgube hranil in gnojil. Zlasti „obvezna vključitev“ okoljskih ukrepov v kmetijsko politiko je s strani kmetijskih držav EU in kmetijskih organizacij ostro nasprotovana.
"Zapiranje mega hlevov in zmanjševanje števila živali v živinoreji prinaša velikanski podnebni dobiček ter je dobro za naravo, naše zdravje in živali. To je prelomnica, da to zdaj razume večina Evropskega parlamenta in želi tudi dejansko ukrepati za bolj zdravo prehranski sistem," je dejala Hazekamp.
Hazekampino poročilo nadalje zagovarja znižanje uporabe pesticidov. Evropska komisija je pred tem napovedala ambicijo, da bi do leta 2030 zmanjšali uporabo kmetijskih strupov za 50 %. To zmanjšanje mora biti zavezujoče, po poročilu Hazekampove. Poleg tega mora EU strožje nadzirati dovoljevanje strupov.
Razprava bo potekala v ponedeljek, v torek bo glasovanje o resoluciji, rezultati pa bodo objavljeni v sredo zjutraj. Evropska komisija bo do leta 2024 nato pripravila vrsto zakonodajnih predlogov za uresničitev trajnostne prehranske verige v evropsko zakonodajo.
Priporočila, ki jih Evropski parlament poda v iniciativnem poročilu Hazekampove, niso zavezujoča, vendar mora parlament – prav tako kot 27 držav članic EU – odobriti končne zakonodajne predloge. Evropska komisija bo zato morala upoštevati priporočila, če jih bo večina EP podprla.