Gre za reformo t. i. mehanizma za začasno preklic dovoljenja za brezvizno potovanje v EU. Ta se uporablja za prebivalce 61 držav, ki lahko brez vizuma potujejo v območje Schengena. Lahko pridejo na kratko bivanje do največ devetdeset dni v obdobju 180 dni. Evropska komisija lahko ponovno uvede vizumsko obveznost, če obstajajo »varnostne težave«.
Obstoječi razlogi za brezvizno potovanje ostajajo, a k temu se dodajajo novi razlogi za zavrnitev. Gre za hibridne grožnje (na primer, ko države zunaj EU uporabljajo migrante za vplivanje na EU).
Od zdaj naprej bo tudi večja pozornost namenjena kršitvam Povelje Združenih narodov, mednarodnih človekovih pravic ali neupoštevanju odločb mednarodnih sodišč. Vse te dopolnitve naj bi ustvarile odvračilni učinek, pojasnjuje Evropski parlament.
Poleg tega lahko Bruselj zdaj ukrepa proti državljanom nečlanic EU, ki so preko »obvoznih poti« pridobili dostop do šengenskih držav, ker so v državi EU pridobili »zlati potni list« z velikimi investicijami v to državo. Tako je veliko ruskih oligarhov in kriminalcev preko, med drugim, Ciper in Malta pridobilo dostop do držav EU.
Da bi preprečili kršitve dogovorov tretjih držav, EU pridobiva več prostora za začasni preklic brezviznega režima za določene vladne uradnike in funkcionarje, ki bi lahko bili odgovorni za kršitve človekovih pravic ali druge prekrške s strani vlade.
Po mnenju nizozemskega poslanca Evropskega parlamenta iz vrst VVD Malik Azmani je sprejeta zakonodaja nujna »za hitrejši in učinkovitejši odziv, ko pride do zlorab brezviznega potovanja v Evropsko unijo.« Svet se spreminja in temu se moramo prilagoditi.
Sotvorilka besedila Tineke Strik (GroenLinks-PvdA) je do tega novega koraka kritična, a tudi zadovoljna. »Vesela sem, da je Evropskemu parlamentu uspelo vpeljati klavzulo o človekovih pravicah, ki omogoča EU začasno prepoved brezviznih potovanj diplomatov v primeru resnih kršitev mednarodnih človekovih pravic ali humanitarnega prava.«