Osrednje sporočilo o nedavnem ameriškem mirovnem načrtu je, da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez Ukrajine in da o evropski varnosti ni dopustno odločati zunaj Evrope. Besedilo poudarja, da morajo biti zadevne države same prisotne za mizo.
Veliko evropskih poslancev je izrazilo pomisleke glede ameriškega načrta in ga označilo za škodljivega za cilj trajnostnega miru. Opozorili so, da nejasnosti in nasprotujoči si signali otežujejo proces in lahko ogrozijo varnost Evrope.
Vsak bodoči mirovni dogovor bo povezan s predhodnim premirjem, ki bo vsebovalo trdne varnostne garancije za Ukrajino. Pri tem ne sme biti ukinjeno ničesar, kar država potrebuje za zaščito lastne varnosti in meja. Ta evropski poziv velja kot odgovor na ruske zahteve, da Ukrajina ne sme postati članica Nata.
Teritorialna celovitost Ukrajine je izrecno potrjena. Po sprejetem besedilu začasno zasedenih ozemelj ni mogoče priznati za ruska. Osnova ostaja, da meja ni dovoljeno spreminjati z nasiljem. Pričakuje se, da bodo evropski državniki in vladni voditelji na vrhu EU sredi decembra sprejeli takšno stališče.
Parlament prav tako poudarja, da je Rusija odgovorna za škodo, ki jo je povzročila v Ukrajini. Uporaba zamrznjenih ruskih bančnih sredstev mora pomagati pri obnovi in ponovni gradnji, čeprav je hkrati priznano, da glede tega obstajajo še pravna vprašanja.
V Bruslju medtem potekajo dela na zakonodaji za uporabo zaseženih sredstev. To prisili EU, da ima na voljo alternativne možnosti, medtem ko Parlament vztraja pri napredku. Hkrati EU ostaja zavezana obstoječim sankcijam, ki bodo preklicane šele po popolni izvedbi mirovnega dogovora.