V plenarnem razpravi je več evropskih poslancev izrazilo podporo ohranitvi postaj. Poudarili so, da je vloga RFE/RL na področju novinarstva ključna v časih dezinformacij in vojne. Evropska komisija je sporočila, da situacijo natančno spremlja in je odprta za različne oblike podpornih ukrepov.
Nenadna prekinitev financiranja je povzročila odpuščanja na radijskih postajah. V več pisarnah, med njimi v Pragi in Vilni, so zaposlene poslali na neplačano začasno odsotnost. Zaposleni se bojijo, da bo dolgotrajna prekinitev dela trajno oslabila postaje. Prav tako obstaja skrb zaradi izgube dostopa do omrežij v vzhodni Evropi.
Radio Free Europe in Radio Liberty se v zadnjih letih osredotočata predvsem na širjenje neodvisnih informacij med prebivalci Rusije in med disidenti ter drugače mislečimi v državah, kot so Belorusija, Uzbekistan in Azerbajdžan. Preko spletnih strani, podcastov in družbenih omrežij skušata obiti cenzuro in zagotavljati zanesljivo poročanje.
Postaji sta nastali kmalu po začetku hladne vojne ob podpori ameriške vlade. Iz zahodne Evrope sta oddajali radijske programe proti državam za železno zaveso. RFE/RL je imel pomembno vlogo pri preboju državne propagande in obveščanju državljanov v komunističnih režimih.
Čeprav so ZDA več desetletij ostale glavni financer, je uredniška neodvisnost postaj rastla. V zadnjih letih je poudarek na raziskovalnem novinarstvu in boju proti kampanjam dezinformacij. Poročila RFE/RL so pogosto citirala velike mednarodne medije.
Trumpova odločitev o prekinitvi financiranja je mnoge presenetila. Kritiki jo vidijo kot politični ukrep, ki škodi svobodi medijev. Ameriška vlada še ni sprejela uradnih korakov za ponovni začetek financiranja, čeprav potekajo pogovori v kongresu.
V Evropski uniji raste zavedanje, da je neodvisno poročanje v vzhodni Evropi tudi v evropskem interesu. Kljub temu se v Evropskem parlamentu še vedno razpravlja o tem, ali naj EU strukturalno prispeva tujim medijskim kanalom. Pričakuje se, da bo odločitev o tem sprejeta šele v drugi polovici leta.