Politiki razpravljajo o širokem spektru tem, kot so izboljšanje sodelovanja med Europolom in FBI, ter o boju proti kriminalu in terorizmu.
Ameriški predsednik Trump in velika ameriška tehnološka podjetja (Google, X, Facebook) menijo, da so do sedaj 'prostovoljne' pravila EU za uporabo interneta (tako osebno kot poslovno) 'oblika cenzure'. Twitter in Facebook sta že odločila, da ukineta predhodni nadzor.
Ameriški zaslišanje o evropskih tehnoloških pravilih je že prej v tem mesecu razkrilo razliko med Washingtonom in Brusljem. Medtem ko EU vztraja pri svojem digitalnem zakoniku, nasprotniki v ZDA to označujejo za cenzuro. EU poudarja, da Digital Services Act in Digital Markets Act podpirata temeljne pravice in veljata za vsa podjetja, ne glede na izvor.
Od uveljavitve DSA in DMA je Evropska komisija začela več preiskav velikih internetnih platform, med njimi Google, Meta in Apple. Te preiskave še potekajo. Politični ton v ZDA se je zaostril z vrnitvijo predsednika Donalda Trumpa, ki evropsko digitalno regulacijo označuje za nepravično do ameriških podjetij in grozi z maščevalnimi ukrepi.
Trump je skušal vključiti pravila EU o internetu v nedavni dogovor o novih uvoznih tarifah s predsednico Komisije Ursulo von der Leyen, a Bruselj vztraja, da EU ohranja lastna pravila, tudi za ameriška tehnološka podjetja.
Poleg tega se pričakuje, da bo veliko pozornosti v pogajanjih v Washingtonu namenjene varstvu osebnih podatkov in t. i. 'varstvu otrok na spletu'. Pod tem izrazom se skriva želja Evropske unije po aktivnem predhodnem nadzoru celotnega internetnega prometa, da bi lahko odkrivali in pregonili otroško pornografijo.
Takšen 'nadzor klepeta' je mogoč le s tehničnim zaobidenjem šifriranja (kriptiranja besedil in slik v internetnem prometu). To v mnogih državah EU povzroča pritožbe glede kršitev zasebnosti in nepotrebnega državnega nadzora. Drugi pravijo, da država tudi na internetu mora imeti možnost odkrivanja kriminalcev, tako kot lahko že prisluškuje telefonskim pogovorom.
Države EU so tik pred odločitvijo o nadzoru klepeta. Pri danskem predsedovanju je prihodnji mesec načrtano glasovanje o prenovljenem predlogu ('Chat Control 2'). Ključno je, da morajo tehnološke platforme, tudi z end-to-end šifriranjem, uporabljati tehnologije za zaznavanje slik zlorab in pripadajočih URL-jev pred pošiljanjem. Države EU o tem razpravljajo že od leta 2022, a še ni kvalificirane večine.
Položaji držav EU do zdaj močno variirajo, zato je izid negotov. Zagovorniki sklicujejo na varstvo otrok in skupne transatlantske skrbi; kritiki opozarjajo, da bi množično pregledovanje poseglo v zasebnost milijonov državljanov in ogrozilo novinarstvo ter celo pravosodje. Debata torej vključuje vprašanje, ali lahko 'zaščita otrok pred otroško pornografijo' in močno šifriranje sobivata.